Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V okviru magistrskega dela smo izdelali rešitev za elektronsko vodenje rezervacij v storitvenih salonih kot alternativo za klasično vodenje terminov. Pametni upravitelj terminov smo naredili v ogrodju Flutter, ki omogoča hkraten razvoj za Android, iOS in splet. Preko aplikacije PUT lahko salon vodi evidenco zaposlenih, ureja storitve, vodi bazo uporabnikov in vnaša termine. Končne stranke salonov se lahko prijavijo v aplikacijo, kjer imajo pregled nad prostim osebjem, termini in storitvami, ki so jim na voljo. Preko intuitivnega vmesnika si lahko preprosto izberejo termin, ki jim najbolj ustreza in so po želji obveščene en dan pred rezervacijo.
Ključne besede: Flutter, Laravel, Android, iOS, spletni brskalnik
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 731; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,52 MB)

Opis: V magistrskem delu smo zasnovali in implementirali porazdeljen sistem, ki s pomočjo spletnega brskalnika ter programskega jezika JavaScript rešuje problem neperiodičnih binarnih zaporedij z nizkimi avtokorelacijami (LABS) s stohastičnim algoritmom samo izogibajočega sprehoda (SAW). V nalogi smo predstavili različne tipe porazdeljenih sistemov in kakšne cilje morajo izpolniti, da je njihova izgradnja vredna truda. Opisali smo osnovne lastnosti problema LABS in algoritma SAW za njegovo reševanje. Na koncu smo predstavili še rezultate večmesečnega testiranja porazdeljenega sistema. Z pridobljenimi podatki smo ponovno izračunali enačbo zaključnega pogoja, s katero bi lahko ob omejenih razpoložljivih virih vseeno lahko v nadaljevanju testiranja daljših sekvenc našli najboljše rešitve.
Ključne besede: porazdeljen sistem, spletni brskalnik, stohastični algoritem SAW
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1195; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,31 MB)

Opis: Svetovni splet se je od začetkov svojega obstoja preobrazil iz zbirke s hiperpovezavami povezanih dokumentov v globalno platformo, na kateri so dostopne najrazličnejše programske rešitve. Programski jezik JavaScript je ključnega pomena za interaktivnost na spletu in omogoča razvijalcem dostop do številnih podatkov o uporabnikovem brskalniku ter posledično o uporabniku samemu. Kljub mnogim ukrepom organizacije World Wide Web Consortuim (W3C) in proizvajalcev brskalnikov je postopek zbiranja podatkov z uporabo kode JavaScript za navadnega uporabnika neviden, kar odpira možnosti zlorab. V magistrskem delu smo obravnavali možnosti zbiranja podatkov o brskalnikih in uporabniških napravah s pomočjo namenske spletne aplikacije ter analizo stopnje zavedanja uporabnikov o možnosti zbiranja omenjenih podatkov. Ugotovili smo, da spletne aplikacije lahko pridobivajo podatke o brskalnikih v tolikšni meri, da to omogoča enolično identificiranje spletnih brskalnikov. Prav tako se je pokazalo, da so uporabniki dobro ozaveščeni o možnosti pridobivanja podatkov s pomočjo spletnih brskalnikov.
Ključne besede: zasebnost, spletni brskalnik, profiliranje
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1496; Prenosov: 284
Celotno besedilo (3,89 MB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj predvajalnika vsebin digitalnega sporočanja, temelječega na brskalniku, ki je realno-časovno povezan z osrednjim strežnikom. V začetku govorimo o naravi vsebin in različni terminologiji. Predstavimo koncept podajanja vsebin Adin DS, ki nam bo služil kot vodilo za razvoj predvajalnika. Nadaljujemo z definicijo komponent, komunikacije in spletnega brskalnika kot osrednje medijske predvajalne aplikacije z njenimi znanimi prednostmi in slabosti. V zadnjem delu podamo uporabo komponent in tehnike pri razvoju predvajalne naprave Adin Device. V zaključku podamo ugotovitve in možne izboljšave na področju datotečne zaščite sistema, prenosu vsebine ter načina predvajanja video vsebine, ki bo sledil zadanim izhodiščem.
Ključne besede: Digitalno sporočanje, oblačno računalništvo, platforma kot storitev, storitev kot storitev, spletni brskalnik, vtičniki NPAPI, vtičnik VLC, HTML5 video, realno-časovna komunikacija, protokol WebSocket, datotečni sistem Aufs
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1682; Prenosov: 148
Celotno besedilo (3,52 MB)

Opis: Talent se razvija v zasebnosti so bile besede Johanna Wolfganga von Goetheja, slavnega nemškega pisatelja iz 18. stoletja. Čeprav je živel v času pred pojavom multimedijskih tehnologij in informacijskim obdobjem, se je že takrat zavedal pomena zasebnosti za človeka. Zasebnost je temeljna človekova pravica, ki je dandanes redno kršena s strani ponudnikov multimedijskih tehnologij. V današnji družbi opažamo čedalje večje poudarjanje posameznikove individualnosti in zasebnosti, hkrati pa smo priča vse višji stopnji poseganja v zasebnost. Razvoj multimedijskih tehnologij in s tem pojav informacijske družbe je sprva omogočil ljudem občutek popolne informacijske svobode in anonimnosti, vendar se je kasneje izkazalo, da temu ni tako. Uporabniki so bili in so večinoma še mnenja, da so ob uporabi multimedijskih tehnologij popolnoma anonimni in brezskrbni. Večina uporabnikov teh tehnologij se ne zaveda, da so objavljeni podatki znotraj multimedijskih tehnologij, tam za vedno. Poznamo več vrst nadzora v sodobni družbi, kot je nadzor na delovnem mestu, nadzor države nad svojimi prebivalci, nadzor učencev v izobraževalnih ustanovah, ipd. Ob vseh teh nadzorih se pojavi vprašanje zasebnosti nadzorovanih posameznikov. V infomacijski družbi, katere smo člani predstavljajo informacije moč in tisti, ki bo imel v oblasti vse podatke, ki bo nadziral posameznike, bo imel veliko moč. Takšno moč imajo ponudniki multimedijskih tehnologij, kot so Google, Facebook, Apple in drugi giganti, ki z trgovanjem pridobljenimi informacij od svojih uporabnikov kujejo miljardne dobičke. Te informacije pridobivajo predvsem z poseganjem v zasebnost svojih uporabnikov. Podatki, kot kje se uporabniki najpogosteje zadržujejo, katero glasbo poslušajo, kateri filmi so jim zanimivi in druge lastnosti o njih, ponudniki multimedijskih tehnologij zbirajo in nato prodajajo oglaševalskim podjetjem ali uporabijo za lastne namene. V magistrskem delu bomo obravnavali specifični tip nadzora ljudi, ki je v sodobni družbi postal vsakodnevna praksa, katere se ljudje še premalo zavedajo. Govorimo o nadzoru multimedijskih ponudnikov nad svojimi uporabniki. Zanimali nas bodo predvsem giganti na področju multimedijskih tehnologij (Google, Facebook in Apple) v sklopu treh najbolj razširjenih multimedijskih tehnologij – spletni brskalnik, socialno omrežje in pametni telefon. Skozi raziskavo smo ugotovili, da so uporabniki do ponudnikov multimedijskih tehnologij bolj nezaupljivi, kot smo si sprva predstavljali. Anketiranci imajo na splošno slabo mnenje o ponudnikih multimedijskih tehnologij in so dobro seznanjeni z načini, kako ponudniki multimedijskih tehnologij pridobivajo in izkoriščajo podatke od uporabnikov. Kljub negativnemu mnenju anketirancev, le-ti še vedno uporabljajo vse multimedijske tehnologije in na splošno se ponudba teh tehnologij po svetu vztrajno širi.
Ključne besede: uporabnik, ponudnik, zasebnost, nadzor, multimedijske tehnologije, spletni brskalnik, socialno omrežje, pametni telefon
Objavljeno v DKUM: 14.11.2014; Ogledov: 1560; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,12 MB)