| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
UPORABA STORITEV INTERNETA V POSLOVNE NAMENE
Marko Baš, 2009, diplomsko delo

Opis: Z razvojem pomembnejših storitev interneta smo ugotovili, da se je njegova uporaba začela množično večati po letu 1992 s prihodom World Wide Web-a, čeprav njegovi zametki segajo že v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Hiter razvoj interneta je ustvaril nove potrebe potrošnikov s tem pa tudi prisilil podjetja, da so temu sledila. Le-to je prineslo veliko prednosti tako za potrošnike kot tudi za podjetja sama. V diplomskem delu so, preko njegove zgodovine in razvoja pomembnejših storitev, predstavljeni štirje najpogostejši načini uporabe interneta. S pravimi informacijami ob pravem času podjetja vzpostavijo, ohranijo ali povečajo svojo konkurenčno prednost. V ta namen so podjetja začela uporabljati intranet, ki jim nudi večjo fleksibilnost in kreativnost, izboljšuje komunikacijo med zaposlenimi ter omogoča hrambo podatkov na enem mestu, s tem pa tudi časovni prihranek. Tudi uvedba elektronskega poslovanja v podjetje ni samo ena izmed možnosti do dobička, temveč je v današnjem svetu elektronskega poslovanja to velikokrat nujno. Ob današnjem hitrem načinu življenja se potrošniki velikokrat srečujejo s pomanjkanjem časa, predvsem pri nakupovanju luksuznih dobrin. S tem so začele nastajati internetne trgovine in pojavilo se je internetno nakupovanje. V zadnjih letih se veča število internetnih trgovin, s tem pa tudi delež ljudi, ki tam kupujejo. Tu pa ne smemo prezreti internetnega oglaševanja, ki ga podjetja že kar dolgo uporabljajo za promocijo izdelkov kot tudi podjetja samega. Tudi tu se je pokazala prednost interneta, ki omogoča, da si potrošnik sam poišče informacije in ima možnosti odločati, kaj si bo ogledal in kaj ne, kar je nasprotno od klasičnega oglaševanja, kjer prodajalci potrošnikom vsiljujejo oglase.
Ključne besede: Internet, zgodovina interneta, World Wide Web (www), elektronska pošta, spletni brskalnik, intranet, elektronsko poslovanje, spletne trgovine, internetno oglaševanje
Objavljeno: 20.11.2009; Ogledov: 1712; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (825,47 KB)

3.
VEČKRATNO PODPISOVANJE DOKUMENTOV XML V SPLETNIH BRSKALNIKIH
Samo Prelog, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano elektronsko podpisovanje dokumentov XML s poudarkom na večkratnem podpisovanju in podpisovanju v brskalnikih. Predstavljene so zahtevane tehnologije in standardi potrebni za razumevanje tovrstnih podpisov. V praktičnem delu so izdelane ponovno uporabljive knjižnice, strežniška komponenta in vtičnik za vzporedno večkratno elektronsko podpisovanje dokumentov XML.
Ključne besede: XMLDSIG, XML, XSLT, XPath, digitalni podpis, spletni brskalnik, .Net, ASP.Net, C#, Java, applet
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 2954; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

4.
PREVERJANJE SKLADNOSTI NAJBOLJ OBISKANIH SLOVENSKIH SPLETNIH STRANI S SPLETNIMI STANDARDI
Peter Golob, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena analiza skladnosti najbolj obiskanih slovenskih spletnih strani s spletnimi standardi. Obravnavan je tudi svetovni splet ter elementi, ki ga sestavljajo, to so jezik HTML, CSS ter skriptni jeziki. Analiza skladnosti je bila napravljena glede na standarde organizacije World Wide Web Consortium. Strani, ki smo jih analizirali pa so bile izbrane glede na podatke raziskave MOSS – merjenja obiskanosti spletnih strani. Strani se je preverjalo z ustreznimi validatorji, hkrati se je preverjala tudi skladnost prikaza strani v najbolj priljubljenih brskalnikih. Iz analize lahko ugotovimo, da je število napak pri preverjanju sicer precejšnje, vendar te napake ne vplivajo na prikaz strani v brskalnikih.
Ključne besede: skladnost, spletni standardi, svetovni splet, HTML, CSS, brskalnik, validator
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 9839; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
UPRAVLJANJE BREZŽIČNIH NAPRAV ANDROID S SPLETNIM BRSKALNIKOM
Jože Ružič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je izdelava aplikacije za upravljanje brezžičnih naprav Android s spletnim brskalnikom. V prvem delu diplomskega dela predstavljamo platformo Android, razvoj aplikacij na tej platformi in uporabo. Sledi opis tehnologij HTML5 in protokola HTTP. V osrednjem delu naloge opisujemo razvoj aplikacije za brezžično upravljanje naprav Android s spletnim brskalnikom. Podrobneje opišemo uporabljena razvojna orodja, posamezne korake razvoja in poglavitne gradnike strežnika. Nazorno prikazujemo tudi možnosti uporabe izdelane aplikacije v praksi.
Ključne besede: platforma Android, spletni brskalnik, jQuery, strežnik HTTP, HTML5
Objavljeno: 26.11.2012; Ogledov: 1102; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

6.
ZAUPANJE V ZASEBNOST UPORABE MULTIMEDIJSKIH TEHNOLOGIJ
Alen Hasanović, 2014, magistrsko delo

Opis: Talent se razvija v zasebnosti so bile besede Johanna Wolfganga von Goetheja, slavnega nemškega pisatelja iz 18. stoletja. Čeprav je živel v času pred pojavom multimedijskih tehnologij in informacijskim obdobjem, se je že takrat zavedal pomena zasebnosti za človeka. Zasebnost je temeljna človekova pravica, ki je dandanes redno kršena s strani ponudnikov multimedijskih tehnologij. V današnji družbi opažamo čedalje večje poudarjanje posameznikove individualnosti in zasebnosti, hkrati pa smo priča vse višji stopnji poseganja v zasebnost. Razvoj multimedijskih tehnologij in s tem pojav informacijske družbe je sprva omogočil ljudem občutek popolne informacijske svobode in anonimnosti, vendar se je kasneje izkazalo, da temu ni tako. Uporabniki so bili in so večinoma še mnenja, da so ob uporabi multimedijskih tehnologij popolnoma anonimni in brezskrbni. Večina uporabnikov teh tehnologij se ne zaveda, da so objavljeni podatki znotraj multimedijskih tehnologij, tam za vedno. Poznamo več vrst nadzora v sodobni družbi, kot je nadzor na delovnem mestu, nadzor države nad svojimi prebivalci, nadzor učencev v izobraževalnih ustanovah, ipd. Ob vseh teh nadzorih se pojavi vprašanje zasebnosti nadzorovanih posameznikov. V infomacijski družbi, katere smo člani predstavljajo informacije moč in tisti, ki bo imel v oblasti vse podatke, ki bo nadziral posameznike, bo imel veliko moč. Takšno moč imajo ponudniki multimedijskih tehnologij, kot so Google, Facebook, Apple in drugi giganti, ki z trgovanjem pridobljenimi informacij od svojih uporabnikov kujejo miljardne dobičke. Te informacije pridobivajo predvsem z poseganjem v zasebnost svojih uporabnikov. Podatki, kot kje se uporabniki najpogosteje zadržujejo, katero glasbo poslušajo, kateri filmi so jim zanimivi in druge lastnosti o njih, ponudniki multimedijskih tehnologij zbirajo in nato prodajajo oglaševalskim podjetjem ali uporabijo za lastne namene. V magistrskem delu bomo obravnavali specifični tip nadzora ljudi, ki je v sodobni družbi postal vsakodnevna praksa, katere se ljudje še premalo zavedajo. Govorimo o nadzoru multimedijskih ponudnikov nad svojimi uporabniki. Zanimali nas bodo predvsem giganti na področju multimedijskih tehnologij (Google, Facebook in Apple) v sklopu treh najbolj razširjenih multimedijskih tehnologij – spletni brskalnik, socialno omrežje in pametni telefon. Skozi raziskavo smo ugotovili, da so uporabniki do ponudnikov multimedijskih tehnologij bolj nezaupljivi, kot smo si sprva predstavljali. Anketiranci imajo na splošno slabo mnenje o ponudnikih multimedijskih tehnologij in so dobro seznanjeni z načini, kako ponudniki multimedijskih tehnologij pridobivajo in izkoriščajo podatke od uporabnikov. Kljub negativnemu mnenju anketirancev, le-ti še vedno uporabljajo vse multimedijske tehnologije in na splošno se ponudba teh tehnologij po svetu vztrajno širi.
Ključne besede: uporabnik, ponudnik, zasebnost, nadzor, multimedijske tehnologije, spletni brskalnik, socialno omrežje, pametni telefon
Objavljeno: 14.11.2014; Ogledov: 710; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
GLASOVNA KOMUNIKACIJA Z UPORABO PROGRAMSKEGA VMESNIKA WEBRTC
Feliks Gorišek, 2015, diplomsko delo

Opis: Programski vmesnik WebRTC omogoča glasovno in video komunikacijo med dvema brskalnikoma v realnem času brez dodatnih prenosov in namestitev programske opreme, s podporo delovanja na več spletnih brskalnikih in platformah. V teoretičnem delu diplomske naloge bomo opisali programski vmesnik WebRTC in podporne tehnologije. Raziskali bomo tudi topologijo, osnovne vmesnike JavaScript, ki so potrebni za implementacijo in raziskali področje varnosti. Z željo po glasovni komunikaciji, ki poteka direktno med dvema brskalnikoma, bomo izdelali spletno aplikacijo, s pridobljenim dostopom do mikrofona, ki to storitev omogoča, in izvedli testiranje uporabe aplikacije v odjemalcu Chrome in mobilnih SIP odjemalcih.
Ključne besede: WebRTC, Click2Dial, SIPml5, RTC, spletni brskalnik
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 657; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

8.
RAZVOJ PREDVAJALNIKA VSEBIN DIGITALNEGA SPOROČANJA
Gregor Pohajač, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj predvajalnika vsebin digitalnega sporočanja, temelječega na brskalniku, ki je realno-časovno povezan z osrednjim strežnikom. V začetku govorimo o naravi vsebin in različni terminologiji. Predstavimo koncept podajanja vsebin Adin DS, ki nam bo služil kot vodilo za razvoj predvajalnika. Nadaljujemo z definicijo komponent, komunikacije in spletnega brskalnika kot osrednje medijske predvajalne aplikacije z njenimi znanimi prednostmi in slabosti. V zadnjem delu podamo uporabo komponent in tehnike pri razvoju predvajalne naprave Adin Device. V zaključku podamo ugotovitve in možne izboljšave na področju datotečne zaščite sistema, prenosu vsebine ter načina predvajanja video vsebine, ki bo sledil zadanim izhodiščem.
Ključne besede: Digitalno sporočanje, oblačno računalništvo, platforma kot storitev, storitev kot storitev, spletni brskalnik, vtičniki NPAPI, vtičnik VLC, HTML5 video, realno-časovna komunikacija, protokol WebSocket, datotečni sistem Aufs
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 601; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,52 MB)

9.
Razvoj preproste hibridne mobilne aplikacije za izvedbo izobraževalnega tečaja za operacijski sistem Android
Marko Merčnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Mobilne aplikacije so nepogrešljivi del današnjih mobilnih naprav, saj razširijo uporabnost izvorno nameščenega mobilnega operacijskega sistema. Namenske mobilne aplikacije najdemo na področju izobraževanja, dela in zabave. Pri izdelavi mobilnih aplikacij imamo na voljo več pristopov in tehnologij, ki jih izberemo glede na kompleksnost in zahtevnost razvoja ter želeni doseg aplikacije. V diplomskem delu smo preučili možnost uporabe mobilnih aplikacij in mobilnih naprav za izobraževanje Izdelali smo hibridno mobilno aplikacijo za izvedbo izobraževalnega tečaja. Pri izdelavi smo uporabili uveljavljene spletne tehnologije in programska ogrodja. Cilj diplomskega dela je izdelati izobraževalno aplikacijo z odlično uporabniško izkušnjo. Končne ugotovitve potrjujejo, da so hibridne mobilne aplikacije primerne za uporabo na področju izobraževanja. Izdelava preprostih aplikacij je relativno preprosta, pri tem mora imeti razvijalec aplikacij dobro znanje spletnega programiranja. Izdelana aplikacija potrjuje, da je uporabniška izkušnja pri uporabi hibridne mobilne aplikacije zadovoljiva.
Ključne besede: mobilna aplikacija, JavaScript, mobilni operacijski sistemi, spletni brskalnik, uporabniška izkušnja, Ionic, Node.js, mobilne naprave, Android
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 648; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (959,36 KB)

10.
Zbiranje podatkov in profiliranje uporabniških naprav s pomočjo spletnih brskalnikov
Luka Hrgarek, 2017, magistrsko delo

Opis: Svetovni splet se je od začetkov svojega obstoja preobrazil iz zbirke s hiperpovezavami povezanih dokumentov v globalno platformo, na kateri so dostopne najrazličnejše programske rešitve. Programski jezik JavaScript je ključnega pomena za interaktivnost na spletu in omogoča razvijalcem dostop do številnih podatkov o uporabnikovem brskalniku ter posledično o uporabniku samemu. Kljub mnogim ukrepom organizacije World Wide Web Consortuim (W3C) in proizvajalcev brskalnikov je postopek zbiranja podatkov z uporabo kode JavaScript za navadnega uporabnika neviden, kar odpira možnosti zlorab. V magistrskem delu smo obravnavali možnosti zbiranja podatkov o brskalnikih in uporabniških napravah s pomočjo namenske spletne aplikacije ter analizo stopnje zavedanja uporabnikov o možnosti zbiranja omenjenih podatkov. Ugotovili smo, da spletne aplikacije lahko pridobivajo podatke o brskalnikih v tolikšni meri, da to omogoča enolično identificiranje spletnih brskalnikov. Prav tako se je pokazalo, da so uporabniki dobro ozaveščeni o možnosti pridobivanja podatkov s pomočjo spletnih brskalnikov.
Ključne besede: zasebnost, spletni brskalnik, profiliranje
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici