1. Optimizacija sodobnih spletnih storitev za organizacijo dogodkovTim Povodnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj spletne storitve za organizacijo dogodkov z uporabo arhitekture programskih vmesnikov REST. V teoretičnem delu so predstavljeni izzivi organizacije, obstoječe rešitve in najboljše prakse razvoja ter varnosti API-jev. V praktičnem delu je implementirana rešitev z .NET Web API, EF Core in MySQL, ki omogoča upravljanje dogodkov in prijav. Rezultati kažejo, da sistem izboljšuje preglednost in učinkovitost organizacije ter omogoča varno interakcijo med organizatorji in udeleženci.
Ključne besede: Entity Framework Core, MySQL, programski vmesnik REST, spletne storitve
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Sistem za avtomatizirano testiranje prototipnih tiskanih vezijMihael Pajžlar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano načrtovanje in implementacija sistema za avtomatsko testiranje tiskanih vezij na prototipih pred serijsko proizvodnjo. V nalogi so predstavljene ključne tehnologije in standardi, ki so pomembni za razvoj sistema. Strežniški del sistema je bil razvit s programskim jezikom Python in uporabo ogrodja FastAPI in Uvicorn. Odjemalni del sistema je prav tako razvit s programskim jezikom Python, vendar z uporabo okolja JupyterLab. Podatki in poročila se shranjujejo v oddaljeno podatkovno bazo MySQL. Sistem omogoča hitrejše izvajanje enakih testov v enakih pogojih, saj poročilo in priložena datoteka vsebujeta vse potrebne informacije za ponovno izvedbo testiranja. Cilj razvoja sistema je razbremenitev testerja pisanja poročila in s tem pospešitev izvajanja testov, pri čemer pa ne trpi kvaliteta izvajanja testa.
Ključne besede: programsko inženirstvo, RESTful spletne storitve, avtomatizacija, testiranje, poročilo
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (4,67 MB) |
3. |
4. Pravni standardi medijske svobode v eu pred in po aktu o svobodi medijev : magistrsko deloIza Beširević, 2023, magistrsko delo Opis: Medijska svoboda je ključna za demokratično družbo, pravno državo in za izvrševanje ostalih temeljnih pravic. Mediji imajo vlogo “javnega čuvaja”, saj nadzirajo oblast in so prav zato pogosto deležni različnih posegov ter (poskusov) omejevanja njihovega svobodnega delovanja z namenom omajati njihovo neodvisno poročanje o zadevah javnega interesa. Prav tako so deležni poskusov pritegnitve naklonjenosti z dodeljevanjem državnih sredstev. Prav tako lahko na njihovo svobodo vplivajo drugi viri moči, predvsem gospodarski. Hkrati je na njihovo finančno vzdržnost močno vplival prihod zelo velikih spletnih platform, ki so nase preusmerile velik del oglaševalskih sredstev (kar je pa ključen finančni vir za medijske sektor). Finančna nevzdržnost pa povzroča dodatno ranljivost medijev pred državnimi in tržnimi vplivi. Posebej gre izpostaviti neupravičeno vplivanje in pritisk na javne medije s prekomernim ali nezadostnim financiranjem ali pristranskim imenovanjem uprave javnih medijev. Vse navedeno in pomanjkljiv zakonodajni okvir, ki ne zagotavlja zadostnih pravnih standardov medijske svobode, kaže na nujo po zaščiti svobode medijev.
Že od devetdesetih let prejšnjega stoletja se je zvrstilo mnogo pozivov k okrepitvi medijske svobode v EU. Številni izzivi medijskega sektorja in posegi v demokracijo ter pravno državo v nekaterih državah članicah v zadnjih letih so v letu 2020 končno prebudili pogum Komisije, da si je zadala za cilj zaščiti medijsko svobodo s konkretnejšimi zakonodajnimi pobudami. Najpomembnejši korak predstavlja sprejetje predloga Akta o svobodi medijev, ki uvaja vrsto varovalk za integracijo notranjega medijskega trga in krepitev svobode ter pluralnosti medijev. Konkretneje, Akt o svobodi medijev prinaša sveženj zaščitnih pravil, ki se dotikajo uredniške neodvisnosti, zaščite novinarskih virov in komunikacij, javnih medijev, koncentracij na medijskem trgu in transparentnosti lastništva medijev, dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev, odnosa med mediji in zelo velikimi spletnimi platformami in pravic prejemnikov medijskih storitev. Hkrati se z Aktom o svobodi medijev ustanovi Evropski odbor za medijske storitve, ki bo nadomesti skupino ERGA.
Glede na to, da ima EU na področju kulture (kamor se uvršča tudi medije) zgolj podporne pristojnosti in upoštevajoč dolgo tradicijo upiranja držav članic regulaciji medijskega področja na ravni EU, je Komisija morala postopati previdno in kot pravno podlago izbrati člen 114 PDEU (t.i. klavzula o notranjem trgu). Zato zaščita svobode in pluralnosti medijev v Aktu o svobodi medijev ni neposredna, temveč je “v preobleki notranjega trga”. Akt o svobodi medijev zato tudi pogosto uvaja “mehke” ukrepe, spodbuja samoregulacijo, vpeljuje široke in nepojasnjene pojme in mestoma spominja na določbe direktive. Vse navedeno postavlja pod vprašaj učinkovitost ukrepov Akta o svobodi medijev za zadostno zaščito svobode in pluralnosti medijev.
Po analizi določb Akta o svobodi medijev in primerjavi le-teh z dosedanjimi pravnimi standardi medijske svobode je mogoče ugotoviti, da Akt o svobodi medijev predstavlja pomemben korak naprej za krepitev pravnih standardov medijske svobode, vendar slednji niso zadostni za temeljito zaščito medijske svobode, zlasti v državah članicah, ki jim je najmanj v interesu zaščititi svobodo medijev. Akt o svobodi medijev bi potreboval še veliko dopolnitev, da bi uspel zadovoljivo zaščiti medijsko svobodo v EU. Vendar je glede na trenutno delitev pristojnosti med EU in državami članicami vprašljivo, kako daleč lahko EU (še sploh) poseže.
Ključne besede: uredniška neodvisnost, mediji, transparentnost lastništva medijev, Evropski odbor za medijske storitve, koncentracija na medijskem trgu, državno oglaševanje, demokracija, pluralnost medijev, zaščita novinarskih virov, zelo velike spletne platforme
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 604; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1017,09 KB) |
5. |
6. |
7. Primerjalna analiza značilnosti spletnega bančništva slovenskih in nemških bankAna Magdič, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi vse hitrejšega razvoja novih tehnologij so banke primorane uvajati nove bančne storitve ter načine komuniciranja in poslovanja, če želijo ohraniti konkurenčen položaj. Prav tako morajo razumeti, katere so potrebe uporabnikov, in jih zadovoljiti. Slednje lahko dosežejo samo, če sledijo trendom v bančništvu, kajti uporabniki vedno bolj iščejo storitve, ki so preproste za uporabo ter dostopne kjerkoli in kadarkoli.
V teoretičnem delu se nahajata opredelitev in opis elektronskega bančništva, razvoja in zgodovine ter oblik elektronskega bančništva. V nadaljevanju sledijo opisi spletnega bančništva, spletnih strani, izdelave in vrst spletnih strani. Navedene so tudi spletne bančne storitve, prednosti in slabosti bančnih storitev ter trendi v bančništvu. Teorija je bila izhodišče za ugotavljanje, ali spletno bančništvo prinaša več prednosti kot slabosti.
Analitični del opisuje spletne banke, ki jih ponujajo nemške in slovenske banke. V okviru tega so opisane značilnosti posameznih spletnih bank, ki so namenjene tako zasebnikom kot tudi fizičnim osebam. Na podlagi vseh opisanih značilnostih bank je izvedena primerjalna analiza, ki pripomore k ugotavljanju, ali nemške banke ponujajo več možnih načinov elektronskega poslovanja kot slovenske banke.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, spletno bančništvo, spletne strani, spletne bančne storitve, vrste bančnih storitev, trendi v bančništvu.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1415; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. |
9. Avtomatizacija pri spletnih storitvahMitja Čerpnjak, 2017, diplomsko delo Opis: Kljub temu da pojem avtomatizacija za veliko ljudi zveni zakomplicirano, povpraševanje po avtomatizaciji tako strojne kot tudi programske opreme narašča. Zato smo se odločili ta pojem predstaviti. Diplomska naloga opisuje razvoj avtomatiziranega okolja spletnih storitev. Pri tem so našteti naši izbori orodij in tehnologij, ki smo jih uporabili v diplomskem delu. Dodani so še predstavitev njihove uporabe, praktičen primer uporabe, namen uporabe, vzrok, zakaj smo se zanje odločili, ter njihove prednosti in slabosti.
Predstavili smo še sam postopek razvoja avtomatizacije spletnih storitev, kjer je, s trenutno sodobnimi tehnologijami, prikazano, kako to lahko implementiramo tudi sami.
Ključne besede: programska oprema, avtomatizacija, spletne storitve, implementacija, tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1238; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,66 MB) |
10. SPLETNA APLIKACIJA ZA UPRAVLJANJE ELEKTRONSKIH KNJIGDejan Čater, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga predstavlja spletno aplikacijo za upravljanje zbirke elektronskih knjig, ki je namenjena uporabnikom za hranjenje in upravljanje več zbirk elektronskih knjig in člankov.
V nalogi so opisane tehnologije spleta in spletne storitve, ki smo jih uporabili za razvoj aplikacije, kot tudi sama predstavitev in delovanje aplikacije.
Rezultat dela je spletna aplikacija, ki omogoča samodejno pridobivanje podatkov o knjigah ter samo urejanje teh knjig in zbirk za lažje upravljanje.
Ključne besede: spletna aplikacija, PHP, MySQL, SQL, JavaScript, spletne storitve, upravljanje zbirke e-knjig
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1706; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,95 MB) |
