Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo proučuje odnos med pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij in narcisizmom med mladimi. Najprej so z metodo analize in sinteze obravnavana spletna socialna omrežja, njihova vloga in vpetost v sodobni družbi ter pogostost njihove uporabe. Izpostavljeni so pozitivni in negativni vidiki uporabe spletnih socialnih omrežij. V nalogi je ugotovljeno, da se raziskovalci v zadnjih letih vse več ukvarjajo s porastom narcistične usmerjenosti v nekaterih zahodnih družbah, različnimi dimenzijami narcisizma in značilnostmi narcistične osebnostne motnje. Posebna pozornost je namenjena odgovoru na vprašanje, kako se narcisizem kaže pri uporabnikih spletnih socialnih omrežij. Ugotovljeno je, da je narcisizem povezan s poudarjanjem samopromocijskih vsebin na spletnih socialnih omrežjih in s ciljem doseganja čim večjega števila virtualnih prijateljev. Na osnovi preteklih raziskav so oblikovane hipoteze, ki so s korelacijsko analizo testirane s sekundarno analizo podatkov nacionalne raziskave Mladina 2010. Najprej je izvedena korelacijska analiza med narcistično grandioznostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Nato je preverjena povezavo med narcistično izkoriščevalnostjo in časom, preživetim na spletnih straneh za socialno mreženje. Rezultati pokažejo statistično neznačilne povezave med spremenljivkami, zato so hipoteze ovržene. Sklep naloge je, da mladi v Sloveniji, ki pogosteje uporabljajo spletna socialna omrežja, v povprečju ne izkazujejo višje stopnje narcisizma.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij, narcisizem, dimenzije narcisizma, slovenska mladina
Objavljeno v DKUM: 05.03.2020; Ogledov: 1165; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Povzetek V pričujoči magistrski nalogi smo preučili odnos med pogostostjo uporabe interneta in pogostostjo uporabe spletnih socialnih omrežij ter prekomerno telesno težo in pomanjkanjem telesne dejavnosti pri mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na opredelitev osnovnih pojmov, kot so mladi, množični mediji, prekomerna telesna teža in prosti čas. S pomočjo statistik o uporabi interneta ter spletnih socialnih omrežjih smo predstavili vlogo novih medijev v življenju mladih. Predstavili smo tudi enega od perečih težav današnje družbe, in sicer prekomerno telesno težo pri mladostnikih. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med pogostejšo rabo interneta in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti ter med pogostejšo rabo spletnih socialnih omrežij in prekomerno telesno težo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti. Zastavljene hipoteze smo oblikovali na podlagi znanstvene literature in jih v empiričnem delu, s pomočjo podatkov raziskave Mladine 2010, tudi analizirali. Rezultati so pokazali, da pogostost uporabe interneta ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo niti s pomanjkanjem telesne dejavnosti. Prav tako pa pogostost uporabe spletnih socialnih omrežij ni statistično značilno povezana s prekomerno telesno težo ali zmanjšanjem pogostosti telesne dejavnosti. To nakazuje na kompleksnost povezave. Eden izmed razlogov za takšne rezultate je tudi ta, da mladi internet in spletna socialna omrežja uporabljajo z določenim namenom, lahko je to zabava ali klepet, zato niso toliko pozorni na oglase nezdrave hrane in pijače. Oglaševanje tako ne vpliva na višji indeks telesne mase. V zadnjem času se veliko pozornosti namenja tudi promociji zdravega življenja in povečanega gibanja v šolah kar morda tudi vpliva na mlade v Sloveniji. Poraja se vprašanje, ali bi z novejšimi podatki o uporabi interneta in spletnih socialnih omrežij pri mladih v Sloveniji bili rezultati drugačni.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, prekomerna telesna teža, telesna dejavnost, Mladina 2010.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1082; Prenosov: 222
Celotno besedilo (800,25 KB)

Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno v DKUM: 11.01.2018; Ogledov: 1172; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: S procesom globalizacije in dobo informacijske družbe je svetovni splet postal razširjena baza podatkov, ki se veča. Kar je nekoč bilo značilno za televizijo, lahko sedaj rečemo za internet: "Če te ni na internetu, ne obstajaš." Televizija predstavlja izjemno pomembno izkušnjo za številne ljudi, ki jo dnevno spremljajo. Ta izkušnja pa z digitalizacijo vsebin ni več omejena samo na televizijski zaslon v domačem okolju, saj jo lahko spremljamo prek pametnih telefonov, tablic in računalnikov, kjerkoli se nahajamo in imamo vzpostavljeno internetno povezavo. Z zlitjem televizije in internetne tehnologije se ustvarja nova uporabniška izkušnja spremljanja televizijskih vsebin, ki vpliva na produkcijo dramskih televizijskih serij in ustvarja nove oblike le-teh na spletu in spletnih socialnih omrežjih. Digitalizacija v ospredje postavlja uporabnika, kateremu omogoča, da aktivno sodeluje pri soustvarjanju vsebine, kar je na področju produkcije televizijske vsebine še kako pomembno spoznanje.
Ključne besede: splet, spletna socialna omrežja, dramske televizijske serije, pripovedovanje zgodb na spletu, transmedija
Objavljeno v DKUM: 24.08.2017; Ogledov: 1004; Prenosov: 118
Celotno besedilo (3,50 MB)

Opis: Spletna socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki niso zanimivi le za starejše in mlade, temveč tudi za otroke. Dandanes ni nič nenavadnega, da otroci, stari devet do dvanajst let, že uporabljajo spletna socialna omrežja, čeprav predpisi določenih spletnih socialnih omrežij zahtevajo starost vsaj trinajst let. Priljubljenost spletnih socialnih omrežij zadnje čase presega vsa pričakovanja. Portali, kjer si uporabniki izmenjujejo informacije, mnenja, fotografije, se povezujejo, prijateljujejo, so nov komunikacijski fenomen in so del vsakdana mnogih ljudi. »Če nisi na Facebooku, ne obstajaš,« je rek, ki postaja resničnost. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti spletnih socialnih omrežij ter definicija otrok, opisana so aktualna spletna socialna omrežja, kot so Facebook, Google Plus, Tweeter, in sicer glede na pogostost uporabe. Delo obsega tudi opis različnih možnosti dostopa do spletnih socialnih omrežij ter varnega načina uporabe spleta in spletnih socialnih omrežij. Opisane so tudi nevarnosti in tveganja, kot so kraja identitete, zloraba osebnih podatkov, spletno in mobilno ustrahovanje, neprimerne vsebine, sovražni govor na spletnih socialnih omrežjih, spodbujanje rasizma, spolna zloraba otrok na spletnih socialnih omrežjih, kibernetsko zalezovanje, otroška pornografija in med mladimi vedno bolj priljubljen seksting. Drugi del magistrskega dela predstavlja empirična raziskava, v kateri smo si zastavili cilj, da raziščemo rabo spletnih socialnih omrežij med otroki in nevarnosti, ki pretijo na njih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali in katera ter kako pogosto uporabljajo določena spletna socialna omrežja otroci, stari deset do trinajst let. Ugotavljali smo tudi, preko katerih naprav dostopajo do spletnih socialnih omrežij, katere podatke objavljajo na profilu spletnega socialnega omrežja, kakšne vrste fotografij objavljajo, kdo vse lahko vidi objavljene podatke, kako se zaščitijo pred nevarnostmi in tveganji, s kakšnim namenom uporabljajo spletna socialna omrežja, kolikšna sta okvirno število in starost njihovih spletnih prijateljev, ali so se že soočili z določenimi tveganji na spletnih socialnih omrežjih ter kako pogosto se s starši pogovarjajo o aktivnostih, vsebinah, tveganjih in ukrepih v primeru tveganja pri rabi spletnih socialnih omrežij. Za zaključek raziskave pa nas je tudi zanimalo, če se otroci, stari deset do trinajst let, že srečujejo s sekstingom.
Ključne besede: internet, socialna omrežja, spletna omrežja, otroci, vrstniki, raba, varnost, tveganje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1922; Prenosov: 341
Celotno besedilo (1,26 MB)