| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
OSEBNI PODATKI IN UPORABA SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ
Tadeja Čretnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudje veliko časa preživijo v virtualnem svetu, iščejo različne informacije in navezujejo stike v spletnih socialnih omrežjih. Vendar se premalo zavedajo negativnih učinkov in škodljivih posledic, ki so prisotni na medmrežju. V diplomski nalogi opišemo najpomembnejše študije medijskih učinkov; podamo definicijo interneta in spletnih socialnih omrežij; izpostavimo problem varstva ter zlorabe osebnih podatkov na spletnih socialnih omrežjih ter podamo nekaj nasvetov za varno rabo spletnih socialnih omrežij.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, virtualno prijateljstvo, osebni podatki
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 12597; Prenosov: 837
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
VREDNOTENJE UPORABNOSTI SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ S PRIMEROM
Ajda Gregorčič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pojav svetovnega spleta je omogočil uporabnikom dostop do velike količine informacij, ki se nahajajo na spletnih straneh. Pri komunikaciji človeka s tehnologijo imajo v procesu uporabe spletnih vsebin veliko vlogo uporabniški vmesniki, s pomočjo katerih ustvarjalci spletnih vsebin oblikujejo spletno predstavitev tako, da bo razumljiva čim večjemu številu uporabnikov. Ker se ti v količini izkušenj, znanjem in individualnimi karakteristikami med seboj zelo razlikujejo, je oblikovanje uporabnih spletnih predstavitev predmet razprave strokovnjakov s področja psihologije, interakcije v odnosu človeka s tehnologijo, grafičnega oblikovanja, sociologije in sorodnih znanosti. Ti stremijo k definiciji univerzalnih standardov za vrednotenje uporabnosti spletnih strani, da bi s tem zagotovili čim bolj univerzalno in pozitivno uporabniško izkušnjo. Ker so spletna socialna omrežja trenutno najpopularnejši medij spletne komunikacije, jih je potrebno oblikovati v skladu s pričakovanji in zahtevami tipičnih uporabnikov. Pozitivno uporabniško izkušnjo lahko ustvarimo le tako, da analiziramo uporabnost spletnih strani iz različnih vidikov in jim ponudimo najboljšo možno rešitev.
Ključne besede: semantični splet, spletni uporabnik, uporabnost spletnih strani, spletna socialna omrežja, uporabniški vmesniki, ikone, oblikovanje
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 11703; Prenosov: 449
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

3.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV PRI UPORABI SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE
Matevž Kmetec, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko varstva osebnih podatkov pri uporabi sodobne informacijske tehnologije s pravnega vidika. Uvodoma pojasnjuje izhodišča pravice do varstva osebnih podatkov skozi njen izvor in zgodovinski razvoj. Umesti jo v širši pravni red mednarodne skupnosti in Evropske unije ter v nacionalni pravni okvir. Zanimajo nas pravni izzivi, ki jih na tem področju prinaša uporaba različnih oblik informacijske tehnologije. Izmed mehanizmov za zaščito osebnih podatkov se izpostavlja sodno varstvo v različnih oblikah glede na različne situacije in intenzitete morebitnih kršitev. S hitrim razvojem informacijske tehnologije se širijo nevarnosti za zlorabo osebnih podatkov, od katerih je nekaj predstavljenih v zaključnem delu. V nalogi je poudarjeno, da je varnost osebnih podatkov posameznika v veliki meri odvisna od njega samega, zato so predstavljeni tudi nekateri ukrepi in opozorila.
Ključne besede: osebni podatki, internet, sodno varstvo, spletna socialna omrežja, informacijska tehnologija, informacijska zasebnost, zloraba osebnih podatkov, določen posameznik, določljiv posameznik, obdelava osebnih podatkov
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 4286; Prenosov: 897
.pdf Celotno besedilo (473,67 KB)

4.
Raba in tveganja spletnih socialnih omrežij med otroki
Lili Brečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Spletna socialna omrežja imajo vsak dan več uporabnikov, ki niso zanimivi le za starejše in mlade, temveč tudi za otroke. Dandanes ni nič nenavadnega, da otroci, stari devet do dvanajst let, že uporabljajo spletna socialna omrežja, čeprav predpisi določenih spletnih socialnih omrežij zahtevajo starost vsaj trinajst let. Priljubljenost spletnih socialnih omrežij zadnje čase presega vsa pričakovanja. Portali, kjer si uporabniki izmenjujejo informacije, mnenja, fotografije, se povezujejo, prijateljujejo, so nov komunikacijski fenomen in so del vsakdana mnogih ljudi. »Če nisi na Facebooku, ne obstajaš,« je rek, ki postaja resničnost. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti spletnih socialnih omrežij ter definicija otrok, opisana so aktualna spletna socialna omrežja, kot so Facebook, Google Plus, Tweeter, in sicer glede na pogostost uporabe. Delo obsega tudi opis različnih možnosti dostopa do spletnih socialnih omrežij ter varnega načina uporabe spleta in spletnih socialnih omrežij. Opisane so tudi nevarnosti in tveganja, kot so kraja identitete, zloraba osebnih podatkov, spletno in mobilno ustrahovanje, neprimerne vsebine, sovražni govor na spletnih socialnih omrežjih, spodbujanje rasizma, spolna zloraba otrok na spletnih socialnih omrežjih, kibernetsko zalezovanje, otroška pornografija in med mladimi vedno bolj priljubljen seksting. Drugi del magistrskega dela predstavlja empirična raziskava, v kateri smo si zastavili cilj, da raziščemo rabo spletnih socialnih omrežij med otroki in nevarnosti, ki pretijo na njih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali in katera ter kako pogosto uporabljajo določena spletna socialna omrežja otroci, stari deset do trinajst let. Ugotavljali smo tudi, preko katerih naprav dostopajo do spletnih socialnih omrežij, katere podatke objavljajo na profilu spletnega socialnega omrežja, kakšne vrste fotografij objavljajo, kdo vse lahko vidi objavljene podatke, kako se zaščitijo pred nevarnostmi in tveganji, s kakšnim namenom uporabljajo spletna socialna omrežja, kolikšna sta okvirno število in starost njihovih spletnih prijateljev, ali so se že soočili z določenimi tveganji na spletnih socialnih omrežjih ter kako pogosto se s starši pogovarjajo o aktivnostih, vsebinah, tveganjih in ukrepih v primeru tveganja pri rabi spletnih socialnih omrežij. Za zaključek raziskave pa nas je tudi zanimalo, če se otroci, stari deset do trinajst let, že srečujejo s sekstingom.
Ključne besede: internet, socialna omrežja, spletna omrežja, otroci, vrstniki, raba, varnost, tveganje, magistrska dela
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1295; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
VLOGA INTERNETA V MEDNARODNEM TRŽNEM KOMUNICIRANJU
Barbara Mušič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V zadnjem desetletju je število internetnih aktivnosti močno naraslo. Še pred nekaj leti smo kupovali večino izdelkov v trgovinah, danes pa se je to spremenilo, saj skorajda ni izdelka, ki ga nebi mogli kupiti preko spleta. Internet je ponudil podjetjem možnost za razvoj in trženje novih storitev. Pojavile so se nove oblike elektronskega poslovanja. Najbolj razširjeno je zagotovo poslovanje med podjetjem in končnim potrošnikom. Za podjetja je posebej pomembno B2B elektronsko poslovanje, kjer gre za poslovanje med podjetji. Preko njega potekajo vse transakcije v enem samem koraku. Veliko podjetij pa sodeluje na spletnih tržnicah, kjer si z malo sreče in znanjem lahko pridobijo velika naročila. Internet nudi veliko možnosti za mednarodno komunikacijo, saj se s tem odpirajo nove oblike pospeševanja mednarodnega sodelovanja. Na njem najdemo veliko poslovnih in drugih podatkov, ki so ves čas na voljo po celem svetu. Podjetjem daje možnost, da se povežejo tudi z večjo skupino porabnikov, hkrati pa lahko pošiljajo poosebljena sporočila. Glavna razlika med tradicionalnim in spletnim trženjem je ta, da slednje omogoča dvosmerno komunikacijo in uporabo večpredstavnosti. Najbolj razvita oblika spletnega trženja je zagotovo spletno oglaševanje. Njegova uporaba se iz leta v leto povečuje. Najbolj aktualno pa je postalo oglaševanje na socialnih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. Na njih je registriranih milijone uporabnikov, ki jih vsak dan obiščejo. Podjetja so to izkoristila, saj je trženje na teh straneh dokaj enostavno in ugodno. Zaradi vse večje uporabe interneta, se bo zagotovo večala tudi uporaba spletnega tržnega komuniciranja. Podjetja so spoznala, da je takšna oblika cenovno ugodna, učinkovita in hitra. Prav hiter odziv, pa je v današnjem svetu nuja za preživetje. Internet ne povezuje samo podjetja z domačim trgom, ampak s celotnim svetom. Podjetja preko njega komunicirajo s tujimi poslovnimi partnerji. Na drugi strani pa lahko s pomočjo spleta opazujejo potrošnike, njihove želje in potrebe. Svoje trženjske vsebine lahko preprosto prilagajajo različnim starostnim in regionalnim skupinam.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, elektronsko trženje, spletna trgovina, B2B, B2C, komunikacijski splet, spletno oglaševanje, mednarodno komuniciranje, socialna omrežja
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2189; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

6.
UPORABA SPLETNIH SOCIALNIH OMREŽIJ NA MOBILNIH TELEFONIH
Tadej Kamenšek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Spletna socialna omrežja so globalni fenomen, ki so privlačila na milijone uporabnikov, ki te storitve vključijo v svojo vsakdanjo življenje. Ljudem omogočajo, da vzdržujejo obstoječe stike in pomagajo tudi pri iskanju novih. Z razširitvijo storitev na mobilne telefone se komunikacijski spekter še poveča. V diplomski nalogi vidimo mobilni telefon kot sredstvo za komuniciranje v družbenem in kulturnem pomenu, podamo definicijo spletnih socialnih omrežij in izpostavimo preboj na mobilne naprave.
Ključne besede: internet, spletna socialna omrežja, mobilni telefon
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 8422; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
SPLETNI SOCIALNI ODNOSI MED MLADIMI IN NJIHOV VPLIV NA NEPOSREDNE SOCIALNE ODNOSE MLADIH
Tanja Pangerl, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali temo, ki se nanaša na vzpostavljanje in ohranjaje spletnih socialnih odnosov med mladimi ter njihov vpliv na neposredne medosebne odnose mladih. Osredotočili smo se na mlade v najstniških letih, ki so za sodobne načine komuniciranja ter sklepanje in ohranjanje odnosov precej dovzetni. Na podlagi teoretičnih ugotovitev predhodnih raziskav in svoje empirične raziskave smo preverjali, kako so spletna socialna omrežja prepoznavna in uporabljena pri mladih, zakaj jih uporabljajo, kako po njihovem spletna socialna omrežja vplivajo na druženje s prijatelji v živo, na ustvarjanje novih stikov, kakšna je struktura prijateljev na spletnem omrežju v primerjavi s socialno mrežo iz neposrednih stikov, kakšne so prednosti in slabosti spletnih socialnih odnosov ter podobnosti in razlike v primerjavi z neposrednimi medosebnimi odnosi. Obravnavali smo potencialne nevarnosti spletnih socialnih omrežij in kateri so najpogostejši podatki, ki so jih mladi pripravljeni odkriti določeni skupini prijateljev na spletnem socialnem omrežju. Glede na raziskovalna vprašanja smo prišli do zaključkov, da so se na splošno ugotovitve empiričnega dela skladale s prej podanimi teoretičnimi postavkami ter zastavljenimi hipotezami. Ugotovili smo, da mladi spletna socialna omrežja precej dobro poznajo in jih tudi pogosto uporabljajo, kljub temu pa se zavedajo pomena, ki ga ima neposreden stik za kvalitetne medosebne odnose. Ne glede na to, da so spletna socialna omrežja pomemben del njihovega vsakodnevnega navezovanja in ohranjanja stikov, si mladi želijo več druženja v živo s svojimi prijatelji in vrstniki. A vendar rešitev ni preprečitev uporabe spletnih socialnih omrežij, ampak ozaveščena in premišljena uporaba.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, spletni socialni odnosi, neposredni medosebni odnosi, mladi in odnosi med njimi, vpliv spletnih odnosov na neposredne odnose mladih
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 5057; Prenosov: 901
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
9.
VPLIV SOCIALNIH OMREŽIJ NA MEDOSEBNE ODNOSE V DRUŽBI
Alma Glotić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Priljubljenost spletnih socialnih omrežij zadnje čase presega vsa pričakovanja. Portali na katerih si uporabniki delijo informacije, se povezujejo in izmenjujejo stike, mnenja in izkušnje so nov komunikacijski fenomen in so del vsakdana mnogih ljudi. »Če nisi na Facebooku, ne obstajaš«, je rek, ki postaja resničnost. Diplomsko delo je razdeljeno na dve zaokroženi celoti. V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljene značilnosti, pomen in uporaba socialnih omrežij in podobnosti ter razlike med komunikacijo in medosebnimi interakcijami uporabnikov spletnega socialnega omrežja v realnem in virtualnem okolju. Drugi del diplomskega dela zajema empirična raziskava. V empiričnem delu diplomskega dela sta predstavljena analiza profilov dvajsetih uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook, opazovanih po določenih kriterijih opazovanja ter anketni vprašalniki, katere so izpolnili omenjeni analizirani.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, komunikacija, medosebni odnosi, spletno prijateljstvo, družba
Objavljeno: 25.09.2011; Ogledov: 14585; Prenosov: 1563
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

10.
DRUŽBENI AKTIVIZEM NA SPLETNIH OMREŽJIH V DRŽAVAH ARABSKEGA SVETA
Alen Cvišić, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporabo spletnih socialnih omrežij v namene družbenega aktivizma dajejo ljudem nov kanal za komunikacijo, medtem, ko pa so vprašljive uporabnosti teh v namene mobilizacije in organizacije, predvsem zaradi svojih strukturnih omejenosti. Preden prehitro sklepamo, da se spletna socialna omrežja uporabljajo le kot idealno orodje za širjenje demokracije, pa je potrebno predstaviti tudi drugo plat, in sicer uporabo teh v namene, ki niso nujno družbeno koristni.
Ključne besede: internet, družbeni aktivizem, spletna socialna omrežja, Facebook, Twitter, revolucija, novi mediji, Iran
Objavljeno: 10.10.2011; Ogledov: 10732; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici