Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dandanes se vsak dan srečujemo s takšnimi in drugačnimi nakupi. Četudi se tega ne zavedamo, se plačila in izmenjava dobrin dogaja vsak dan. Sledimo lahko trendom, beremo reklame, iščemo popuste in smo venomer vpeti v nakupovalno mrzlico. Če slišimo besedo prodajalna, večina ljudi pomisli na blagovnico ali najbližjo trgovino. Ampak pojem prodajalne se je sčasoma razširil tudi na splet. Spletni mediji so zelo koristni za potrošnike, ki v virtualnem svetu lahko takoj in brez časovnih in prostorskih ovir prebirajo vsebine. Spletni mediji zaradi enostavne uporabe, hitrosti in dosega hitro spreminjajo javni diskurz v družbi ter določajo trende in agende na področjih, ki segajo od okolja in politike do tehnologije in različnih poslovnih panog (Bhat & Jaffer, 2020, str. 1557). Kot avtorja omenjata, je splet spremenil način poslovanja in delovanja raznih panog. Enako se je zgodilo tudi na področju prodaje. Trenutno živimo v času, ko obstajata tako osebna prodaja v fizičnih trgovinah kot prodaja na spletu. Načina prodaje sta si podobna in hkrati različna. Kaur in Kaur (2018) o spletnem nakupovanju pravita naslednje: »Če natipkate eno besedo, se na zaslonu pojavi na tisoče produktov, ki jih lahko izberete. Ni se vam treba prebijati čez dolgo cesto in se prebijati skozi gnečo, da bi dobili par čudovitih čevljev. Samo kliknite na tipkovnico, naredite izbiro in blago bo dostavljeno kar na kraju samem. Spletno nakupovanje je postalo vse bolj običajna sestavina življenja v 21. stoletju.« Ne glede na platformo ponudniki želijo izdelke ali storitve prodati, odjemalci pa jih želijo kupiti. Zanimajo nas podobnosti in razlike med prodajo v fizičnih prodajalnah in spletno prodajo. Oba načina prodaje se bosta v času spreminjala, dopolnjevala in ustvarjala trende. Zanimivo bo videti, kako bo izgledalo nakupovanje čez 30 let.
Ključne besede: osebna prodaja, spletna prodaja, trendi, spletna omrežja, obnašanje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 02.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V današnjem svetu je že velika večina podjetij prisotna na spletu. Osnova vsakega resnega podjetja je urejena spletna stran, ki končnemu porabniku že na prvi vtis da vedeti, kakšni so njegovi izdelki oz. storitve. Spletna stran mora biti dobro optimizirana, da uporabnik ob obisku točno ve, kaj se zahteva od njega. Spletna stran mora biti tudi dobro optimizirana za spletne iskalnike, da uporabniki lažje najdejo to, kar iščejo. Poleg spletne strani je za podjetja pomembno tudi, da vedo, kdo so njihovi ciljni kupci, in se v skladu s tem poskušajo povezati z njimi na najprimernejših družbenih omrežjih. Pomembnost družbenih omrežij in pomen vplivnežev bosta po napovedih strokovnjakov v prihodnjih letih samo še rastla, zato je pomembno, da podjetja stopijo v korak s trendi. Pomembno je tudi, da uporabljajo plačljivo oglaševanje na Facebooku in Googlu, saj tako v primerjavi s klasičnim oglaševanjem z manjšim vložkom povečajo svoj prihodek in bolje spremljajo analitiko porabljenega oglaševalskega denarja. Veliko vlogo igra tudi e-poštni marketing, ki je ena izmed najbolj zapostavljenih oblik oglaševanja, pa vendar je še vedno najučinkovitejše orodje in prinaša največje povračilo na investiran denar. V tem magistrskem delu je poudarek na prenovi strategije spletnega marketinga spletne trgovine.
Ključne besede: digitalni marketing, spletna stran, spletna trgovina, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 119
Celotno besedilo (3,17 MB)

Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1587; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Zaključno delo zajema posodobitev že obstoječe spletne strani za družinsko podjetje Kraljevi mignon, ki se ukvarja z izdelavo raznoraznih slaščic. Za posodobitev smo uporabili spletno platformo WordPress, ki omogoča izgradnjo spletne strani, prilagodljive vsem napravam, kar je tudi glavni namen posodobitve. Pri posodobitvi smo se osredotočili tudi na povezavo spletne strani z družbenimi omrežji, ki v današnjem času množično vplivajo na pridobivanje novih kupcev. V ta namen smo izvedli tudi optimizacijo spletnega mesta in dodali povezave na družbena omrežja. Rezultat diplomskega dela je novo izdelana spletna stran, ki je prilagodljiva vsem napravam. Spletna stran je optimizirana in povezana z družbenimi omrežji, ki jih podjetje že uporablja.
Ključne besede: Kraljevi mignon, slaščičarna, spletna stran, optimizacija, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 483; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Magistrsko nalogo Videoperformans v času družbenih omrežij sestavljata dva dela. V prvem na kratko orišem zgodovino performansa in opredelim pojme, ključne za razpravo, ki se na podlagi že obstoječih teoretičnih stališč naslanja predvsem na ontologijo, reproduciranje in dokumentiranje performansa. Podrobneje pišem o novomedijski umetnosti, ki je povzročila drugačno dojemanje realnosti in s tem tudi nov način izražanja. Skozi analizo izbranih sodobnih umetniških del predstavim spletno umetnost in umetnost družbenih omrežij, kjer se nanašam predvsem na prenašanje videoperformansa v živo. V drugem, praktičnem delu, se osredotočam na izvedbo lastnega projekta Alter 53, kjer z videoperformansom problematiziram nabor iz nepretrganega toka informacij in vpliv družbenih omrežij na podobo telesa/jaza. Skozi teoretični in praktični del poudarjam vlogo gledalca in prepletanje meje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem.
Ključne besede: performans, videoperformans, video, novomedijska umetnost, spletna umetnost, družbena omrežja.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,04 MB)