| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SISTEMI PLAČIL V ELEKTRONSKEM POSLOVANJU
Petra Vogrinec, 2009, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem želela predstaviti sisteme plačil v elekt6ronskem poslovanju. V začetku sem na kratko opisala spletno trgovino in ugotovila, da kar 25% uporabnikov interneta kupuje preko spleta, pri tem pa tudi uporabljajo različne plačilne kartice. Naredila sem primerjavo nakupovanja preko interneta med bolj in manj razvitimi državami. Podrobneje sem tudi opisala postopek nakupa v spletni trgovini. V drugem poglavju sem teoretično opisala elektronsko bančništvo-bančne storitve, ki jih lahko bančni komitent opravi preko interneta, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in kako se razvija in raste elektronsko bančništvo v Sloveniji med letoma 2004 in 2007. Kratko sem predstavila program vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih (SEPA): kdo je naročnik in izvajalec projekta, finančni obseg, skupno trajanje in posebnosti projekta za Slovenijo. Zadnje poglavje temelji izključno na primeru Nove kreditne banke Maribor. Najprej kratka predstavitev banke, nato predstavitev internetnega bančništva- Bank@Net lahko pristopimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta. Za denarno poslovanje ni več nedeljskih in prazničnih omejitev. Bank@Net je odprta dan in noč. Telefonsko bančništvo-TeleBanka je hiter, varen in varčen način opravljanja bančnih storitev po telefonu. Omogoča, da z uporabo varnostnih elementov in s preprostim telefonskim klicem hitro in enostavno opravite večino bančnih storitev, zaradi katerih bi sicer morali v banko. Pri plačevanju s TeleBanko so provizije bistveno nižje, zato lahko pri plačevanju položnic dolgoročno veliko privarčujemo. Mobilno bančništvo- Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom, ki omogoča hitro, varno in enostavno plačevanje na več kot 5000 plačilnih mestih, označenih z nalepko Moneta. Uporabniki lahko na ta način plačujejo na Terminalih Moneta v trgovinah, gostinskih lokalih, butikih, lekarnah, frizerskih salonih, trafikah, pri dostavi hrane na dom, prevozih s taksijem, na Moneta Avtomatih, na parkirnih in prodajnih avtomatih, z Moneto v Telefonski prodaji in Moneto Internet. Potem sem še naredila primerjavo plačevanja položnic v Sloveniji in sem ugotovila, da je najdražje plačevanje položnic pri bančnem okencu, se pravi v banki. Najcenejše, najhitrejše in dostopno 24 ur na dan je plačevanje položnic preko Bank@Neta (to lahko storimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta) in preko TeleBanke – s telefonskim klicem.
Ključne besede: Banka/ Bank@Net/ bančništvo/ elektronsko bančništvo/ internetno bančništvo/ mobilno bančništvo/ Moneta/ Nova kreditna banka Maribor/ telefonsko bančništvo/ Telebanka/ spletna trgovina
Objavljeno: 03.12.2009; Ogledov: 2258; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (623,20 KB)

2.
NAČRTOVANJE IN UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA S POUDARKOM NA INTERNETNEM BANČNIŠTVU
Teja Kodrič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, sem govorila o elektronskem poslovanju ter kaj pomeni za podjetje uvedba takšnega poslovanja. Kaj mora podjetje postoriti, da lahko uvede e-poslovanje, ter kakšne pozitivne oziroma negativne učinke mu to lahko prinese. Lahko rečemo, da danes podjetje skorajda ne more obstajati, če vsaj na nekaterih področjih ne uvede elektronskega poslovanja. Razlogi, zaradi katerih se podjetja odločajo za takšno obliko poslovanja ter cilji, ki jih želijo pri tem doseči, pa so različni. Tako za podjetje kot za posameznike je zelo pomembno vprašanje varnosti e-poslovanja. V Sloveniji se je področje e-poslovanja pravno uredilo s sprejemom Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Najbolj so posamezniki občutljivi na varnost pri elektronskem bančništvu, obenem pa se takšnega načina poslovanja z banko vedno pogosteje poslužujejo zaradi nižjih stroškov ter udobnosti. Banka Koper pri e-poslovanju ne zaostaja za svetovnimi bankami.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, prednosti in slabosti elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, bančni avtomati, telefonsko bančništvo, plačilne kartice, spletna banka.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2100; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (398,28 KB)

3.
ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV SPLETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU HYPO NET
Lukec Zupančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem razdelil v štiri poglavja. Vsaka tema naslednjega poglavja je podpomenka predhodnega poglavja, tako bralec postopoma spoznava pojme, ki mu v nadaljevanju pomagajo pri razumevanju naslednjih tem. V prvem poglavju sem se posvetil elektronskemu poslovanju, njegovemu razvoju in vzrokom za razširitev tovrstnega poslovanja. Predstavil sem tudi različne oblike elektronskega poslovanja in se podrobneje posvetil elektornskemu poslovanju B2C. Tema drugega poglavja je elektronsko bančništvo, ki je eden izmed vrst elektronskega poslovanja. Najprej sem določil, kaj pomeni elektronsko bančništvo in sicer sklepanje bančnih poslova na elektronski način. V nadaljevanju sem naštel oblike elektronskega bančništvam, med katere spada elektronsko bančništvo med bankami, s strankami in v banki. Podrobneje sem predstavil sodobne storitve elektronskega bančništva s strankami, kot so bančni avtomati, POS-terminali, kartice, informacijski terminali, telefonsko bančništvo, spletno bančništvo. Tretje poglavje je posvečeno eni izmed kategorij elektronskega bančništva in sicer spletnemu bančništvu. Na začetku sem opisal razvoj, zgodovino spletnega bančništva, nato sem se posvetil prednostim in slabostim, tako z vidika banke kot komitentov. Nato je sledila pomembna tema o varnosti spletnega bančništva, kakšne nevarnosti pretijo in kako banke poskušanjo nevarnost zlorab zmanjšati na minimum z uporabo različnih varoval. Na koncu tega poglavja pa sem še raziskal kako pogosto se uporablja spletno bančištvo pri nas in kaj nam različne banke na tem področju ponujajo. Zadnje poglavje pa je namenjeno Hypo Banki d.d. in njeni spletni banki HypoNET. Najprej sem predstavil samo banko, njeno zgodovino, trenutno stanje na trgu in nekaj podatkov o samem poslovanju. Nato sem se posvetil spletni banki HypoNET, kjer sem podrobno predstavil uporabo spletne banke in vse njene funkcije, ki jih strankam ponuja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, speletno bančništvo, B2C, varnost, telefonsko bančništvo, plačilne kartice, bankomati, spletna banka, Hypo banka, Hypon net.
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1470; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (950,71 KB)

4.
PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE
Sašo Bezjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Za ekonomski tržni sistem je pomembno, da ima vzpostavljen varen in zanesljiv plačilni sistem. Plačilni sistem se oblikuje glede na potrebe trga in more rast trga dohajati, zato je pomembno, da je pri tem zmožen nuditi stabilnost in varnost. Udeleženci plačilnih sistemov so centralna banka, poslovne banke in druge kreditne institucije. Primarna funkcija centralne banke je izdaja gotovine, poslovna banke pa sprejemajo depozite in dajejo posojila. Plačilni sistem je skupek postopkov, pravil, instrumentov in standardov, ki se uporabljajo za poravnavo obligacijskih postopkov. V Evropi je sistem TARGET2 nadomestil plačilni sistem TARGET. To je bruto sistem poravnave v realnem času, preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Slovenija je vključena v ta sistem od leta 2007. Evropske države še so vključene v plačilne sisteme EURO1, STEP2 in SEPA. Pomemben del plačilnega sistema so plačilni instrumenti. Delimo jih na gotovinska in negotovinska plačila. Po pravni obliki pa jih delimo na kreditna in debetna plačila. Največ maloprodajnih poslov se plača z gotovino, negotovinska plačila pa predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji. Za plačevanje spletnih storitev se uporabljajo spletni plačilni instrumente. Delimo jih na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Spletni plačilni instrumenti na osnovi lastniških računov omogočajo interne transakcije brez posredovanja banke, pri sistemih bančnih računov pa transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. Vsi plačilni instrumenti uporabljajo varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov. Spletni plačilni instrumenti, ki so trenutno na voljo, so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačilne kartice, e-denarnice in Moneta. Plačilne instrumente smo med seboj primerjali s pomočjo primerjalne tabele, kjer smo uporabili različne kriterije in tako ugotovili prednosti in slabosti določenih spletnih plačilnih instrumentov.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, target2, euro1, step2, sepa, spletni, elektronski, spletni plačilni instrumenti, elektronski denar, spletna banka, spletna denarnica, e-denarnica, moneta, plačilne kartice
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1050; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (626,91 KB)

5.
MOBILNE APLIKACIJE E-BANČNIŠTVA
Uroš Lešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega seminarja so mobilne aplikacije e-bančništva. Za to temo sem se odločil z razlogom, saj je elektronsko bančništvo v zadnjih letih doživelo velik razvoj in nam omogoča lažjo dostopnost do bančnih storitev. Opisali smo spletni banki Nove KBM in Abanke, kateri temeljita na elektronskem povezovanju med komitenti in banko. V današnjem času, ko tehnologija napreduje iz dneva v dan je elektronsko bančništvo zelo pridobilo na popularnosti. V diplomskem seminarju smo primerjali mobilni aplikaciji Nove KBM in Abanke. Mobilna aplikacija Nove KBM se imenuje mBank@net, Abanke pa Abamobi. Primerjali smo kakšne funkcionalni ponujata, katere so značilnosti aplikacij in na kak način lahko do njih dostopamo. Banke se zavedajo, da je spletno in mobilno bančništvo v porastu in da ga uporablja vse več ljudi. Prav zato morajo banke dati velik poudarek na varnosti, ki je eden izmed ključnih kriterijev, da se ljudje odločajo za takšno vrsto poslovanja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, mobilne aplikacije, spletna banka, bank@net, abamobi
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (858,53 KB)

6.
Prenova programske rešitve za spletno banko
Tadeja Šinkovec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen proces prenove poslovne spletne banke Link c. Izhodišče za prenovo aplikacije je SWOT analiza obstoječega stanja in zahtev. V nadaljevanju so opisani sodelovanje z zunanjim izvajalcem, prevzem programskih rešitev in ročno testiranje funkcionalnosti. Prenovljene programske rešitve smo integrirali v bančni sistem, dodaten izziv in priložnost je bila avtomatizacija zdajšnjih bančnih obdelav. V procesu testiranja smo odpravili napake, s čimer smo zmanjšali tveganja in preprečili stroške napak, ki bi jih odkrili uporabniki. Postopek testiranja ter potrditev ustreznosti delovanja aplikacije in obdelav smo prikazali v testirni dokumentaciji. Rezultata sta prenovljena spletna banka v pilotni produkciji ter analiza odzivov uporabnikov in zaposlenih. Povratne informacije so pomembne za izvajanje procesa stalnega izboljševanja, ki je značilno za uspešne in razvijajoče se organizacije. V zaključku so nakazane možnosti za prihodnje nadgradnje spletne banke Link c v povezavi z razvojem inovativnih produktov, pomembnih za obstoj in strateško konkurenčnost banke na tržišču.
Ključne besede: spletna banka, programska oprema, zunanje izvajanje, testiranje, testirna dokumentacija
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 325; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

7.
Ustvarjanje poslovne vrednosti na spletu z uporabniško izkušnjo
Sara Knez, 2018, magistrsko delo

Opis: Komunikacija, nakupna pot in interakcija med stranko in izdelkom so osnovni elementi za nepozabno uporabniško izkušnjo. Pomembna lastnost je tudi hitrost, ki je na določenih področjih nujna. Tempo življenja je vedno hitrejši, zato mnoge stvari ne dojamemo tako hitro, kot se te spreminjajo. Tako se dogaja tudi s podjetji, če ne sledijo novostim in trendom na trgu, propadejo. Podjetja morajo ponudbo prilagajati naročniku in zahtevni stranki, saj so le tako na dobri poti do uspeha. Sledenje novi tehnologiji in tempo, ki ga narekuje digitalizacija, zahtevata stalno povezovanje, prilagajanje in inoviranje. Pri vsem tem pa je za podjetje pomembno, da si ustvari krog strank, ciljno skupino, ki bo s svojimi zahtevami in potrebami izzvala podjetje h konkurenčni ponudbi izdelkov in storitev, ki jih sorodna podjetja morda že ponujajo na svojevrsten način. Biti boljši, biti najboljši in morda biti prvi v nečem nas bo naredilo edinstvenega in zaželenega na trgu. Veliko podjetij si ustvari persone najboljših strank, jim dodeli demografske podatke, vedenjske vzorce, njihove želje in potrebe. Tako si lahko ustvarijo vizualno predstavo strank in namesto podatkov iz Excelove tabele analizirajo persone. Na vseh področjih nas digitalizacija dohiteva, celo prehiteva, zato je glavni cilj, če ne gre takoj v celoti, vsaj glavna področja podjetja avtomatizirati, posodobiti IT-tehnologijo in zagotoviti edinstveno uporabniško izkušnjo po meri. Tudi bančni sektor se nenehno razvija in sledi hitreje rastočim državam. Večjim bančnim inštitucijam je laže, saj imajo več kapitala, ki ga lahko namenijo za inovacije, manjšim pa je težje in se morajo renoviranja lotiti postopoma, korak za korakom. So pa strokovnjaki v vseh teh letih zelo enotnega mnenja na področju spoznavanja strank, saj menijo, da je dojemanje želja in potreb strank pomembna komponenta za uspeh podjetja. Ker večina slovenske populacije uporablja splet, računalnik in telefon, so tudi banke svoje produkte digitalizirale s pomočjo dveh storitev, spletne in mobilne banke. Storitvi sta precej preprosti in strankam prihranita veliko časa. Ker je čas vedno bolj dragocen, je časovna organizacija zelo pomembna na vseh področjih. V magistrski nalogi opisujemo pot od spoznanja, kako pomembno je ostati zvest sam sebi, biti edinstven v očeh strank in ostati v stiku s konkurenco. S spletno banko DH Osebni in mobilno banko DH-Mobilni Delavska hranilnica svojim strankam olajša izvajanje transakcij in poenostavlja poslovanje s hranilnico.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, spletno bančništvo, spletna banka, mobilna banka, merjenje uporabniške izkušnje
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 153; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici