Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Komunikacija, nakupna pot in interakcija med stranko in izdelkom so osnovni elementi za nepozabno uporabniško izkušnjo. Pomembna lastnost je tudi hitrost, ki je na določenih področjih nujna. Tempo življenja je vedno hitrejši, zato mnoge stvari ne dojamemo tako hitro, kot se te spreminjajo. Tako se dogaja tudi s podjetji, če ne sledijo novostim in trendom na trgu, propadejo. Podjetja morajo ponudbo prilagajati naročniku in zahtevni stranki, saj so le tako na dobri poti do uspeha. Sledenje novi tehnologiji in tempo, ki ga narekuje digitalizacija, zahtevata stalno povezovanje, prilagajanje in inoviranje. Pri vsem tem pa je za podjetje pomembno, da si ustvari krog strank, ciljno skupino, ki bo s svojimi zahtevami in potrebami izzvala podjetje h konkurenčni ponudbi izdelkov in storitev, ki jih sorodna podjetja morda že ponujajo na svojevrsten način. Biti boljši, biti najboljši in morda biti prvi v nečem nas bo naredilo edinstvenega in zaželenega na trgu. Veliko podjetij si ustvari persone najboljših strank, jim dodeli demografske podatke, vedenjske vzorce, njihove želje in potrebe. Tako si lahko ustvarijo vizualno predstavo strank in namesto podatkov iz Excelove tabele analizirajo persone. Na vseh področjih nas digitalizacija dohiteva, celo prehiteva, zato je glavni cilj, če ne gre takoj v celoti, vsaj glavna področja podjetja avtomatizirati, posodobiti IT-tehnologijo in zagotoviti edinstveno uporabniško izkušnjo po meri. Tudi bančni sektor se nenehno razvija in sledi hitreje rastočim državam. Večjim bančnim inštitucijam je laže, saj imajo več kapitala, ki ga lahko namenijo za inovacije, manjšim pa je težje in se morajo renoviranja lotiti postopoma, korak za korakom. So pa strokovnjaki v vseh teh letih zelo enotnega mnenja na področju spoznavanja strank, saj menijo, da je dojemanje želja in potreb strank pomembna komponenta za uspeh podjetja. Ker večina slovenske populacije uporablja splet, računalnik in telefon, so tudi banke svoje produkte digitalizirale s pomočjo dveh storitev, spletne in mobilne banke. Storitvi sta precej preprosti in strankam prihranita veliko časa. Ker je čas vedno bolj dragocen, je časovna organizacija zelo pomembna na vseh področjih. V magistrski nalogi opisujemo pot od spoznanja, kako pomembno je ostati zvest sam sebi, biti edinstven v očeh strank in ostati v stiku s konkurenco. S spletno banko DH Osebni in mobilno banko DH-Mobilni Delavska hranilnica svojim strankam olajša izvajanje transakcij in poenostavlja poslovanje s hranilnico.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, spletno bančništvo, spletna banka, mobilna banka, merjenje uporabniške izkušnje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1423; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Tema diplomskega seminarja so mobilne aplikacije e-bančništva. Za to temo sem se odločil z razlogom, saj je elektronsko bančništvo v zadnjih letih doživelo velik razvoj in nam omogoča lažjo dostopnost do bančnih storitev. Opisali smo spletni banki Nove KBM in Abanke, kateri temeljita na elektronskem povezovanju med komitenti in banko. V današnjem času, ko tehnologija napreduje iz dneva v dan je elektronsko bančništvo zelo pridobilo na popularnosti. V diplomskem seminarju smo primerjali mobilni aplikaciji Nove KBM in Abanke. Mobilna aplikacija Nove KBM se imenuje mBank@net, Abanke pa Abamobi. Primerjali smo kakšne funkcionalni ponujata, katere so značilnosti aplikacij in na kak način lahko do njih dostopamo. Banke se zavedajo, da je spletno in mobilno bančništvo v porastu in da ga uporablja vse več ljudi. Prav zato morajo banke dati velik poudarek na varnosti, ki je eden izmed ključnih kriterijev, da se ljudje odločajo za takšno vrsto poslovanja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, mobilne aplikacije, spletna banka, bank@net, abamobi
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1965; Prenosov: 232
Celotno besedilo (858,53 KB)

Opis: Diplomsko delo sem razdelil v štiri poglavja. Vsaka tema naslednjega poglavja je podpomenka predhodnega poglavja, tako bralec postopoma spoznava pojme, ki mu v nadaljevanju pomagajo pri razumevanju naslednjih tem. V prvem poglavju sem se posvetil elektronskemu poslovanju, njegovemu razvoju in vzrokom za razširitev tovrstnega poslovanja. Predstavil sem tudi različne oblike elektronskega poslovanja in se podrobneje posvetil elektornskemu poslovanju B2C. Tema drugega poglavja je elektronsko bančništvo, ki je eden izmed vrst elektronskega poslovanja. Najprej sem določil, kaj pomeni elektronsko bančništvo in sicer sklepanje bančnih poslova na elektronski način. V nadaljevanju sem naštel oblike elektronskega bančništvam, med katere spada elektronsko bančništvo med bankami, s strankami in v banki. Podrobneje sem predstavil sodobne storitve elektronskega bančništva s strankami, kot so bančni avtomati, POS-terminali, kartice, informacijski terminali, telefonsko bančništvo, spletno bančništvo. Tretje poglavje je posvečeno eni izmed kategorij elektronskega bančništva in sicer spletnemu bančništvu. Na začetku sem opisal razvoj, zgodovino spletnega bančništva, nato sem se posvetil prednostim in slabostim, tako z vidika banke kot komitentov. Nato je sledila pomembna tema o varnosti spletnega bančništva, kakšne nevarnosti pretijo in kako banke poskušanjo nevarnost zlorab zmanjšati na minimum z uporabo različnih varoval. Na koncu tega poglavja pa sem še raziskal kako pogosto se uporablja spletno bančištvo pri nas in kaj nam različne banke na tem področju ponujajo. Zadnje poglavje pa je namenjeno Hypo Banki d.d. in njeni spletni banki HypoNET. Najprej sem predstavil samo banko, njeno zgodovino, trenutno stanje na trgu in nekaj podatkov o samem poslovanju. Nato sem se posvetil spletni banki HypoNET, kjer sem podrobno predstavil uporabo spletne banke in vse njene funkcije, ki jih strankam ponuja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, speletno bančništvo, B2C, varnost, telefonsko bančništvo, plačilne kartice, bankomati, spletna banka, Hypo banka, Hypon net.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2012; Ogledov: 2424; Prenosov: 130
Celotno besedilo (950,71 KB)

Opis: V svoji diplomski nalogi sem želela predstaviti sisteme plačil v elekt6ronskem poslovanju. V začetku sem na kratko opisala spletno trgovino in ugotovila, da kar 25% uporabnikov interneta kupuje preko spleta, pri tem pa tudi uporabljajo različne plačilne kartice. Naredila sem primerjavo nakupovanja preko interneta med bolj in manj razvitimi državami. Podrobneje sem tudi opisala postopek nakupa v spletni trgovini. V drugem poglavju sem teoretično opisala elektronsko bančništvo-bančne storitve, ki jih lahko bančni komitent opravi preko interneta, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca in kako se razvija in raste elektronsko bančništvo v Sloveniji med letoma 2004 in 2007. Kratko sem predstavila program vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih (SEPA): kdo je naročnik in izvajalec projekta, finančni obseg, skupno trajanje in posebnosti projekta za Slovenijo. Zadnje poglavje temelji izključno na primeru Nove kreditne banke Maribor. Najprej kratka predstavitev banke, nato predstavitev internetnega bančništva- Bank@Net lahko pristopimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta. Za denarno poslovanje ni več nedeljskih in prazničnih omejitev. Bank@Net je odprta dan in noč. Telefonsko bančništvo-TeleBanka je hiter, varen in varčen način opravljanja bančnih storitev po telefonu. Omogoča, da z uporabo varnostnih elementov in s preprostim telefonskim klicem hitro in enostavno opravite večino bančnih storitev, zaradi katerih bi sicer morali v banko. Pri plačevanju s TeleBanko so provizije bistveno nižje, zato lahko pri plačevanju položnic dolgoročno veliko privarčujemo. Mobilno bančništvo- Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom, ki omogoča hitro, varno in enostavno plačevanje na več kot 5000 plačilnih mestih, označenih z nalepko Moneta. Uporabniki lahko na ta način plačujejo na Terminalih Moneta v trgovinah, gostinskih lokalih, butikih, lekarnah, frizerskih salonih, trafikah, pri dostavi hrane na dom, prevozih s taksijem, na Moneta Avtomatih, na parkirnih in prodajnih avtomatih, z Moneto v Telefonski prodaji in Moneto Internet. Potem sem še naredila primerjavo plačevanja položnic v Sloveniji in sem ugotovila, da je najdražje plačevanje položnic pri bančnem okencu, se pravi v banki. Najcenejše, najhitrejše in dostopno 24 ur na dan je plačevanje položnic preko Bank@Neta (to lahko storimo doma, v službi in po svetu, skratka povsod, kjer imamo dostop do interneta) in preko TeleBanke – s telefonskim klicem.
Ključne besede: Banka/ Bank@Net/ bančništvo/ elektronsko bančništvo/ internetno bančništvo/ mobilno bančništvo/ Moneta/ Nova kreditna banka Maribor/ telefonsko bančništvo/ Telebanka/ spletna trgovina
Objavljeno v DKUM: 03.12.2009; Ogledov: 3209; Prenosov: 266
Celotno besedilo (623,20 KB)