| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 150
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Geografski informacijski sistem za beleženje opazovanih ptic
Jan Breznar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo izdelan geografski informacijski sistem za beleženje opazovanj ptic in analiziranje statistike njihovih pojavitev. V prvem delu analiziramo obstoječa sorodna orodja z vidika njihovih prednosti in slabosti, kar je osnova za naše delo. Slednje predstavimo v nadaljevanju, kjer podrobneje opišemo osnovne komponente sistema, njihovo delovanje in ključne funkcionalnosti, ki izhajajo iz njih. Z rezultati pokažemo učinkovitost razvitega GIS, diplomsko nalogo pa zaključimo z navedbo možnih razširitve in nadgraditve sistema.
Ključne besede: geografski informacijski sistem, spletna aplikacija, mobilna aplikacija, geoprostorski podatki
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
Spletna aplikacija za testiranje stohastičnih algoritmov
Tadej Podrekar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo implementirali spletno aplikacijo za testiranje stohastičnih algoritmov. Stohastični algoritmi za optimizacijo potrebujejo veliko zagonov algoritma in procesorske moči, da najdejo dobro rešitev. Da zmanjšamo čas zagonov algoritmov lahko uporabimo princip porazdeljenega računanja. S tem omogočimo zaganjanje algoritma več uporabnikom, ki sodelujejo pri iskanju rešitve tako, da darujejo svojo procesorsko moč. Takšen sistem vsebuje spletno aplikacijo, aplikacijski vmesnik in podatkovno bazo. Spletna aplikacija omogoča administratorju nalaganje algoritmov in problemov ter ostalim uporabnikom sodelovanje pri reševanju problema. Naloga aplikacijskega vmesnika je procesiranje zahtev, ki jih uporabniki izvajajo na spletni strani in komunikacija s podatkovno bazo. Podatkovna baza nam omogoča shranjevanje rezultatov zagonov, ki so jih opravili uporabniki spletne aplikacije. Na osnovi teh podatkov smo omogočili primerjavo učinkovitosti algoritmov. S pomočjo spletne aplikacije smo omogočili porazdeljeno testiranje stohastičnih algoritmov.
Ključne besede: stohastični algoritmi, spletna aplikacija, testiranje
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Spremljanje telesne aktivnosti s pametno uro
Svit Dolenc, 2021, diplomsko delo

Opis: Naša telesa so ustvarjena za gibanje. Sprehod v naravi, kolesarjenje, hoja v hribe, tek in ostali športi pozitivno vplivajo na naše počutje. Zato smo se v sklopu diplomske naloge osredotočili na telesno aktivnost posameznika, kar predstavlja enega izmed najpomembnejših dejavnikov zdravega življenja in dobrega počutja. Izdelali smo aplikacijo, ki nam omogoča pregled in beleženje vadb ter s tem spodbuja uporabnika k bolj intenzivni vadbi. Celoten projekt je sestavljen iz treh delov: aplikacije na Apple pametni uri, strežnika NodeJS in spletne aplikacije Angular. Največji izziv pri izdelavi diplomskega dela pa se je pokazal v združitvi vseh treh elementov v celotno in uporabno aplikacijo.
Ključne besede: spletna aplikacija, aplikacija za pametno uro, spremljanje aktivnosti
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Razvijanje spletnih portalov s pomočjo knjižnice Nebular v ogrodju Angular
Bojan Stjepanović, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča vse večjemu povpraševanju po spletnih tehnologijah in digitalizaciji podjetij. Zaradi tega se podjetja odločajo za uporabo portalov, ki jim omogočajo lažjo organizacijo dokumentov, lažjo komunikacijo med zaposlenimi in strankami ter lažji nadzor nad poslovanjem. V diplomskem delu je razvit in opisan portal, namenjen vodenju podjetja, ki se ukvarja s prevozništvom. Pri razvoju portala je bila uporabljena tehnologija Angular in knjižnica Nebular. Ob razvoju so se upoštevala tudi sodobna načela, kot je npr. reaktivno programiranje, zato je bila uporabljena knjižnica RxJs (angl. Reactive Extensions Library for JavaScript) znotraj tehnologije Angular. Uporabljena je bila tudi baza podatkov Firebase, ki ponuja zaledni sistem, ki se lahko nadgrajuje z uporabo oblačnih funkcij.
Ključne besede: spletna aplikacija, Angular, Nebular, RxJs
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Vizualizacija športnih aktivnosti v progresivnih spletnih aplikacijah
Marko Deželak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali področje vizualizacije športnih aktivnosti in njihovo uporabo v progresivnih spletnih aplikacijah. Analizirali smo arhitekturo in delovanje slednjih aplikacij ter predstavili različne tehnike vizualizacije, ki jih lahko uporabimo za prikaz podatkov, zajetih med izvajanjem športnih aktivnosti. Razvili smo lastno rešitev vizualizacije za tek in predstavili njen način uporabe. Tehniko vizualizacije smo implementirali v progresivni spletni aplikaciji in prikazali njen način delovanja na realnih podatkih.
Ključne besede: športne aktivnosti, tek, vizualizacija, spletna aplikacija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Razvoj aplikacij s programskim orodjem Meteor JS
Žan Petek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj aplikacije s spletnim ogrodjem MeteorJS, njegova knjižnica Blaze za izgradnjo uporabniških vmesnikov in podatkovna baza MongoDB. Najprej smo spoznali ogrodje samo ter njegov sistem Tracker, ki poskrbi za redno posodobljen uporabniški vmesnik, podatkovno bazo, njeno arhitekturo, delo s podatki in ogrodja za izdelavo uporabniških vmesnikov v MeteorJS ter njihovo kratko primerjavo. Ogrodje smo preizkusili v praksi in z njegovo pomočjo razvili aplikacijo za rezervacijo miz v restavracijah. Ugotovili smo, da je ogrodje MeteorJS zelo enostavno za uporabo in prijazno začetnikom, vendar ni tako priljubljeno kot katero drugo ogrodje.
Ključne besede: MeteorJS, JavaScript, platformno neodvisen razvoj aplikacij, spletna aplikacija, spletno ogrodje
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Razvoj 2d spletnega urejevalnika s knjižnico fabric.js v ogrodju angular
Luka Kobale, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj vsebin obogatene resničnosti je dolgotrajen in zahteven postopek. V diplomskem delu smo skušali rešiti ta problem z razvojem urejevalnika, ki omogoča enostavno pripravo takšnih vsebin. V diplomskem delu so predstavljene najpomembnejše uporabljene tehnologije ter naša implementacija urejevalnika na spletni platformi Angular.
Ključne besede: TypeScript, Angular, Fabric.JS, Spletna aplikacija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (792,60 KB)

8.
Razvoj spletnih aplikacij z večnajemniško in metapodatkovno arhitekturo
Ivan Magdić, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja in stranke želijo stroške gostovanja in programske opreme čim bolj omejiti. Z aplikacijami, ki imajo arhitekturo za določenega najemnika in nato gostijo kot posamezno instanco, se stroški gostovanja linearno povečujejo na najemnika. Pri večnajemniški arhitekturi podjetja uporabljajo iste aplikacije, storitve in podatkovne baze, kar zmanjšuje stroške gostovanja, razvoja in vzdrževanja. Večnajemniška arhitektura mora zagotoviti zasebnost podatkov posameznih najemnikov in nadgradljivost aplikacije. To magistrsko delo opisuje arhitekturo programske opreme, ki je nadgradljiva, nastavljiva in učinkovita za več najemnikov. Delo se osredotoča na večnajemniško arhitekturo, oblikovano v programskem jeziku PHP z uporabo okvira Laravel za določanje trdne arhitekture aplikacij. Vse to je narejeno za boljše razumevanje zmogljivosti, varnosti, izvajanja in vloge večnajemniške arhitekture aplikacij. Delo podrobneje pojasnjuje večnajemniško arhitekturo, metapodatkovno arhitekturo in tri pristope k podatkovnim bazam. Pojasnjuje, da je večnajemniška programska aplikacija vrsta gostujoče programske opreme, ki različnim najemnikom služi posamezno iz ene instance aplikacije. Najemniki so lahko ena stranka, organizacija ali celo podjetje. Magistrsko delo primerja večnajemniško arhitekturo z enoinstančno ter enonajemniško arhitekturo. Večnajemniška arhitektura se od večinstančne razlikuje po tem, da ima večinstančna arhitektura več (različnih) kopij programske opreme, ki služi strankam, medtem ko ima večnajemniška eno samo instanco programske opreme na strežniku, ki služi več najemnikom. Pojasnjena je tudi arhitektura večnajemniške podatkovne baze. Ločene podatkovne baze, skupne podatkovne baze, skupne sheme, ter skupne podatkovne baze, ločene sheme so trije različni pristopi, obravnavani v magistrskem delu. Poglavju o večnajemniški arhitekturi sledi razlaga metapodatkovne arhitekture, razloženo pa je tudi, kako lahko zmanjša povezavo med poslovno in programsko implementacijo, izboljša prilagodljivost oblikovanja in poveča ponovno uporabo sistema. Podrobno je opisano, kako je Force.com, ustvarjalec največje CRM storitve na trgu, implementiral metapodatkovno arhitekturo v svoje aplikacije. Poleg razlage arhitektur, na katerih temelji prototipna aplikacija, je predstavljena tudi razlaga sestavnih delov sistema aplikacije. Prototipna aplikacija je bila ustvarjena z odprtokodnimi in prosto dostopnimi spletnimi tehnologijami in knjižnicami. Za razvoj prototipov aplikacij je bil uporabljen programski jezik PHP z Laravel okvirjem, skupaj z NGINX kot spletnim strežnikom in MySQL kot podatkovno bazo. Za lokalni razvoj in testiranje sta bila uporabljena Docker in tehnologija vsebnikov. V naslednjem poglavju je preučen in povzet prilagojen pristop k podatkovni bazi, ki ga uporablja prototipna aplikacija. Temelji na pristopih ločene podatkovne baze ter ločene podatkovne baze, skupne sheme, z manjšo prilagoditvijo pri ločevanju podatkov najemnikov. Razložena je sistemska arhitektura ali sklad LEMP, čemur sledijo pomisleki glede varnosti. Pojasnjuje tudi, kako je bila dosežena identifikacija najemnika ter kako sta bila najemodajalec in najemnik strukturirana in uporabljena. Modul najemodajalca se nahaja na nivoju korenske domene, najemniki pa so locirani in identificirani na podlagi poddomen. Modul najemodajalca je namenjen upravljanju najemnikov s preprostimi dejanji, kot so ustvarjanje, posodabljanje in brisanje. Poleg teh ukazov, lahko uporabniki modula najemodajalca filtrirajo ali prekličejo dostop za določene najemnike, če ne spoštujejo pogodbe. Sledeče poglavje opisuje, kako smo ustvarili in strukturirali projekt Laravel ter katere ukaze smo uporabili za doseganje končnega rezultata. Za dostop do podatkov, povezanih z najemniki, obstajata dve komponenti. Prva je uporabniški vmesnik, v katerega se lahko uporabnik vpiše s svojimi poverilnicami (e-poštni naslov in geslo), druga pa je REST API.
Ključne besede: Spletna aplikacija, Večnajemniška arhitektura, Metapodatkovna arhitektura, Laravel
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Ogrodje ktor: razvoj spletnih aplikacij s programskim jezikom kotlin
Samo Miklavc, 2021, diplomsko delo

Opis: Za diplomsko nalogo smo preizkušali ogrodje Ktor, napisano v programskem jeziku Kotlin, za izdelavo spletnih aplikacij. S pomočjo ogrodja Ktor smo izdelali spletno aplikacijo, ki prikazuje stanje epidemije COVID-19 po datumih za države in ce- line. Ogrodje Ktor smo uporabili za izdelavo čelnega in zalednega dela aplikacije, podatkovno bazo MongoDB pa za shranjevanje podatkov o epidemiji. Cilj aplika- cije je nazoren in berljiv prikaz stanja epidemije, tako da se lahko na spletni strani znajdejo tudi računalniško manj spretni uporabniki. Za izdelavo aplikacije smo uporabili prednosti ogrodja Ktor in napredne funkcionalnosti jezika Kotlin, kot so npr. korutine.
Ključne besede: spletna aplikacija, Koltin, Ktor, epidemija
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (847,32 KB)

10.
Razvoj progresivne spletne aplikacije
Nejc Čelik, 2021, diplomsko delo

Opis: Progresivne spletne aplikacije so spletne aplikacije, narejene s pomočjo modernih tehnologij in aplikacijskih programskih vmesnikov (Application Programming Interface -API), ki so del modernih spletnih brskalnikov, kot sta na primer Google Chrome in Mozilla Firefox. Progresivne spletne aplikacije ponujajo razvijalcem možnost razvoja spletnih aplikacij, ki za razliko od klasičnih spletnih aplikacij omogočajo mnoge funkcionalnosti klasičnih aplikacij, razvitih za delovanje na določenih operacijskih sistemih in napravah, kot so dostop do aplikacije brez povezave do strežnika, potisna sporočila in delovanje v ozadju. V diplomskem delu predstavljamo delovanje in razvoj modula potrjevanja dostave, ki deluje znotraj progresivne spletne aplikacije. Razvili smo funkcije, ki omogočajo enostavno možnost shranjevanja in dostopa do podatkov znotraj brskalnika ter uporabo spletne aplikacije ne glede na povezavo s strežnikom in s katerimi smo nato razvili nov modul za potrjevanje dostave. Z novo aplikacijo želimo dodatno optimizirati in avtomatizirati proces potrjevanja dostave in uporabnikom omogočiti brezpapirno poslovanje.
Ključne besede: Progresivna spletna aplikacija, spletno programiranje, razvoj aplikacije, aplikacijski programski vmesnik, optimizacija procesa
Objavljeno: 26.09.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1022,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici