SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Mojca Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je ena izmed delikatnih tem, ki buri duhove po vsem svetu. Zgodovinsko ni povsem jasno, kako pogosto se je razpravljalo o etiki umetne prekinitve nosečnosti, vendar se je splošno pravno urejanje začelo šele v 18. stoletju. Danes je umetna prekinitev nosečnosti povsod po svetu zdravstveno in socialno neželen ukrep za uravnavanje rojstev in predstavlja le izhod v sili. Kljub vsem modernim metodam kontracepcije in njihovi široki dostopnosti, ter večji informiranosti, še vedno ostajajo številna dekleta in ženske, ki zaradi najrazličnejših razlogov svojo nosečnost zaznavajo kot neželeno. Umetna prekinitev nosečnosti ostaja edino sredstvo za preprečitev rojstva po spočetju. Za oblikovanje stališča in podajanje vrednostnih sodb je pomembno, da smo dobro informirani, saj nam le to omogoča objektivnejšo in bolj kritično presojo o umetni prekinitvi nosečnosti, vpogled v nasprotujoče stališče pa nam pripomore k večji tolerantnosti do slednjega. Stališča do umetne prekinitve nosečnosti temeljijo na tehtanju različnih vrednot, te pa so največkrat povezane tudi z moralno obsodbo žensk, ki so pripravljene te vrednote kršiti iz lastnih bolj ali manj sebičnih razlogov.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 4447; Prenosov: 1398
.pdf Polno besedilo (5,48 MB)

2.
Depresivna motnja ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu
Nika Bajc, 2009, diplomsko delo

Opis: O smrti ne govorimo radi, ob njej nam je neprijetno. Ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu pa ostanemo brez besed. V slovenskem prostoru ni veliko literature, ki bi lahko bila v oporo tako žalujočim staršem kot zdravstvenim delavcem in to predstavlja velik problem. Neustrezno izražena žalost, zapiranje vase, umik, nezainteresiranost in neustrezen odziv zdravstvenih delavcev, vse to lahko povzroči razvoj depresivne motnje pri materi, ki je doživela smrt svojega težko pričakovanega otroka. Diplomsko delo predstavlja rezultate raziskave, ki temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika. Z njim opredeljujemo vlogo zdravstvenega tima v Psihiatrični kliniki Ljubljana in na Oddelku za psihiatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci v obeh ustanovah srečujejo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu. Anketiranci so v veliki meri mnenja, da si v času šolanja niso pridobili dovolj znanja, kako pristopiti in delovati v takšnih situacijah. Po večletnih delovnih izkušnjah ter z dobro organizacijo dela na oddelku medicinskim sestram delo s pacientkami z depresivno motnjo ob smrti otroka med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu ne predstavlja večjih obremenitev in ne vzbuja večjih negativnih osebnih doživetij.
Ključne besede: splav, mrtvorojenost, zgodnja smrt novorojenčka, smrt otroka, žalovanje, depresivna motnja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.02.2010; Ogledov: 2440; Prenosov: 471
.pdf Polno besedilo (685,63 KB)

3.
PRAVNA UREDITEV UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Suzana Pisnik, 2012, magistrsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti spada med občutljivejše teme po vsem svetu. Zgodovinsko ni jasno, kdaj se je začelo razpravljati o sami etiki umetne prekinitve nosečnosti, lahko pa povem, da se je njeno pravno urejanje začelo v 18. st. Tako med prvo državo, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti spada Sovjetska zveza. Njena uzakonitev pa je pozneje vplivala na večino drugih vzhodno evropskih držav. Vsaka odprava plodu in vsako dejanje proti človeškemu življenju, ki je spočeto v materinem telesu in ki se še ni rodilo ter vsaka ločitev plodu od materinega telesa, ki povzroči njegovo smrt, imenujemo umetna prekinitev nosečnosti. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok opredeljuje umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. S tem medicinskim posegom se tako povzroči zaključek nosečnosti, še preden se otrok rodi. Umetna prekinitev nosečnosti je zelo delikatna tema in jo dandanes označujejo kot socialno nezaželeni ukrep za uravnavanje rojstev oziroma prekinjanje nezaželenih nosečnosti. Kljub današnjim številnim metodam kontracepcije, obstaja v svetu veliko žena in deklet, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti. Zakaj? Iz preprostega razloga in sicer zato, ker je to edino sredstvo za preprečevanje rojstev po spočetju. Med najpomembnejše zakone v Sloveniji, ki urejajo področje umetne prekinitve nosečnosti tako spada Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in ne nazadnje tudi Ustava Republike Slovenije ter ostali drugi pomembni predpisi.Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalna od leta 1977 in dovoljena pod pogojem, da nosečnost ne traja več kot deset tednov. Tako je z liberalizacijo zakonodaje postala umetna prekinitev nosečnosti varna in dostopna vsem ženskam v Sloveniji. Da bi si lahko sami oblikovali neko lastno mnenje in stališče pa je pomembno, da se podučimo o umetni prekinitvi nosečnosti, saj nam to daje nek vpogled v njo in tako lahko na podlagi dobrega poznavanja tega področja, podamo neko objektivnejšo in kritično presojo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zarodek, embrio, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, ugovor vesti, odgovornost za neuspešno opravljeno umetno prekinitev nosečnosti, pravica partnerja pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Objavljeno: 16.03.2012; Ogledov: 3261; Prenosov: 1062
.pdf Polno besedilo (773,54 KB)

4.
POSLEDICE SPONTANEGA SPLAVA IZ ZDRAVSTVENO-SOCIALNIH VIDIKOV
Darja Sitar - Stopajnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Izkušnja spontanega splava je ena najbolj tragičnih izkušenj ženske. Ker gre za pogosto zamolčano izkušnjo, smo se odločili za predstavitev problematike z vidika posledic spontanega splava iz zdravstveno-socialnih vidikov. Predstavili smo najpogostejše vzroke in posledice spontanega splava s psiho-fizičnega in socialnega vidika ter možne vrste strokovnih pomoči z možnimi izboljšavami in podpore, ki naj bi jih ženske bile deležne. Osvetlili smo različna stališča do spontanega splava in statistiko le-tega v Sloveniji. V ta namen smo uporabili metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature, metodo pregleda in ovrednotenja relevantne literature ter primerjali spoznanja, stališča in rezultate različnih avtorjev. Ugotovili smo, da fizične posledice trajajo s počitkom približno en dan za teden nosečnosti, psihične pa tudi do dveh let. Ključnega pomena sta prepoznavanje in izpoved bolečine. Tolažbo in pomoč ženska najprej išče pri najbližjih. Družina je žalujoči ženski najmočnejša opora. Različno dojemanje izgube lahko med svojci pripelje do odtujitve, celo razveze, ženska se lahko zapre vase, izgubi delo, postane celo agresivna. V oporo ženskam so skupine za samopomoč. V Sloveniji sta najbolj znana Slovensko društvo Hospic in Društvo Solzice. Medicinska sestra predstavlja pacientki vir informacij, zato mora biti iskrena in odgovorna. Srž problema smo videli v ekonomsko naravnanem zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: spontani splav, vzroki spontanega splava, zdravstveno-socialne posledice spontanega splava, družina, družba.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 601; Prenosov: 344
.pdf Polno besedilo (573,29 KB)

5.
ANALIZA SPLAVA V LUČI PRIMERA P IN S PROTI POLJSKI
Aljaž Sagadin, 2015, diplomsko delo

Opis: O splavu je v svetu veliko diskusij in polemik. Nekatere države imajo precej liberalizirano ureditev, nekatere pa se nagibajo k bolj strogi zakonodaji na tem področju. Splav ali abortus je prekinitev nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka. Prekinitev nosečnosti se lahko izvede s kirurško metodo ali z metodo, pri kateri prekinejo nosečnost s pomočjo zdravil. Uporablja se tudi kombinirana metoda. Obstajajo tri različne vrste splava. To so umetna prekinitev nosečnosti, spontani splav in nedovoljena umetna prekinitev nosečnosti. Umetna prekinitev nosečnosti je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti dovoljena, če so za to podani medicinski, genetski ali socialni vzroki. Za spontani splav gre takrat, ko je nosečnost spontano prekinjena pred dvajsetim tednom nosečnosti. Največ splavov nastane med drugim in tretjim mesecem. Različne vrste spontanega splava so grozeči splav, nedokončani spontani splav, dokončani spontani splav, septični splav in habitualni spontani splav. Kar 80% splavov v prvih tednih nosečnosti je posledica kromosomskih nepravilnosti. Nedovoljeno umetno prekinitev nosečnosti izvede ženska sama ali neka druga oseba proti veljavnim zakonskim predpisom. Zanj je značilno, da krši zakonske predpise, škoduje ženski in da za to nekateri zaslužijo velike vsote denarja na nedovoljen način. Splav je v Republiki Sloveniji legalen od leta 1977. Dovoljen je na zahtevo nosečnice do 10. tedna nosečnosti. Po tem roku je potrebno soglasje komisije. Umetna prekinitev nosečnosti je urejena v 55. členu Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: »Odločanje o rojstvu svojih otrok je svobodno«. V naslednjem odstavku istega člena pa je zapisano: »Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok«. Najpomembnejši zakon, ki ureja splav v Republiki Sloveniji, je Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP). ZZUUP že v 1. členu navaja, da ima človek pravico, da svobodno odloča o rojstvu otrok in da morajo biti ženski in moškemu dostopne vse možnosti, s katerimi se jim v okviru zdravstvenega varstva pomaga uresničiti to pravico. V 132. členu Kazenskega zakonika (KZ-UPB1) pa je urejen nedovoljen poseg v nosečnost. Poljska ureditev splava velja za eno izmed najstrožjih v Evropi. Načeloma so splav prepovedali, razen če gre za primere, ko je ogroženo življenje matere ali zarodka, če je vzrok nosečnosti kriminalno dejanje in če gre za incest. Znan je primer noseče štirinajstletne deklice P., ki je na Poljskem hotela opraviti splav. Nosečnost je bila posledica posilstva. Dekle je bilo med nosečnostjo žrtev nadlegovanja s strani aktivistov proti opravljanju splava, cerkve, vodilnih v bolnišnici ter mnogih drugih. Tudi oblasti so z njo ravnale na nedovoljen način, zato je primer bil obravnavan na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Poljska je morala deklici in njeni materi plačati odškodnino.
Ključne besede: splav, nosečnost, prekinitev nosečnosti, zgodovina splava, ureditev, zakonodaja.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 388; Prenosov: 188
.pdf Polno besedilo (541,85 KB)

6.
Kromosomske nepravilnosti pri neplodnosti
Mateja Smogavec, Andreja Zagorac, Nadja Kokalj-Vokač, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Analiza podatkov o citogenetskih nepravilnostih, ki so se v Laboratoriju za medicinsko genetiko Univerzitetnega kliničnega centra Maribor izkazale kot vzrok neplodnosti pri parih, ženskah in moških posameznikih ter primerjava dobljenih rezultatov s podatki iz literature, služi za nadaljnje razumevanje in ustreznost napotitve neplodnih oseb na citogenetske analize. Metode: Analizirani so bili podatki kariotipov oseb, ki so bile zaradi neplodnosti obravnavane od januarja 2000 do septembra 2008 v Laboratoriju za medicinsko genetiko Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Proučevana populacija 750 oseb je bila razdeljena na pare (290 parov), na posameznice ženskega (20) in moškega (150) spola. Pri vseh je bila narejena rutinska kromosomska analiza 30 metafaznih celic iz celične kulture periferne krvi s tehnikami proganja GTG, RGH in/ali RBG. Rezultati: V proučevani skupini 750 preiskovancev je imelo 87 (11,6 %) oseb kromosomske nepravilnosti. Od teh je bilo ugotovljenih pri moških 6,8 % kromosomskih nepravilnosti in 4,8 % pri ženskah. Odstotek kromosomskih nepravilnosti proučevanih parov, 8,8 %, je primerljiv s podatki iz literature. Zaključki: Kromosomska analiza je pomemben del preiskav neplodnosti, saj, kot se je izkazalo v naši raziskavi, je pojavnost kromosomskih nepravilnosti v proučevani skupini večja kot v splošni populaciji. Uravnotežene kromosomske preureditve so najpogostejši razlog za spontane splave in prizadetost potomcev pri parih. Anevploidije spolnih kromosomov pa so najpogostejši razlog za neplodnost v ožjem pomenu pri moških in ženskah posameznicah. Pomanjkljivost v citogenetski obravnavi naših preiskovancev na področju neplodnosti je, da se neplodnost mnogokrat ne obravnava celostno - v parih, temveč se na kariotipizacijo napotijo posamezniki z domnevo, da drugi partner ni nosilec kromosomske spremembe.
Ključne besede: kariotipizacija, kromosomske spremembe, azoospermija, spontani splav, amenoreja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 449; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (106,88 KB)

7.
Ginekologija
Elko Borko, IZTOK TAKAČ, 2008, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo

Opis: Ginekologija
Ključne besede: načrtovanje družine, ginekološka onkologija, neplodnost, reproduktivno zdravje, ženska spolovila, anatomija, ginekološki pregled, menopavza, nosečnost, splav, dojka, urinska inkontinenca, kirurgija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 445; Prenosov: 46
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
Uporaba PRT začetnih oligonukleotidov za določanje kromosomskih anevploidij
Klavdija Lipnik, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: kromosomske anevploidije, splav, kapilarna elektroforeza, PRT metoda, začetni oligonukleotidi
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 272; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (622,62 KB)

9.
Zdravstvena nega pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti
Sanela Pišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pri pacientki z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti je zdravstvena nega pomembna, saj medicinska sestra spremlja pacientko od začetka postopka pa vse do odpusta. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacientke z medikamentozno prekinitvijo nosečnosti po procesni metodi dela. Metode: Za opredelitev problema smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedli smo študijo primera s pomočjo intervjuja pacientke in s pregledom in analizo pacientkine medicinske dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa, oblikovan je bil po funkcionalnih vzorcih modela Marjory Gordon. Določene informacije smo pridobili tudi s samim opazovanjem in ocenjevanjem pacientkinega zdravstvenega stanja. Rezultati: Ugotovili smo šest negovalnih problemov: neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov, slabost, nevarnost padcev, spanje, motnje spanja, bolečino v spodnjem delu trebuha, strah pred posegom in stranskimi učinki abortivnih tablet. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon primernih in zagotavljajo popolno obravnavo pacientke, ki se odloči za postopek medikamentozne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: abortivna tableta, splav, medikamentozni splav, misopristol, mifepriston.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici