| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnologije volumetrične kapnografije
Tadeja Pernat, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Volumetrična kapnografija predstavlja merjenje mrtvega prostora v pljučih. Mrtvi prostor predstavlja tisti del pljuč in dihalne poti, ki ne sodeluje pri izločanju ogljikovega dioksida in kaže na neučinkovitost ventilacije. Obstaja več načinov računanja mrtvega prostora. V zaključnem delu smo svojo pozornost usmerili v analizo načinov merjenja mrtvega prostora. Predstavili smo metodo po Bohru in metodo po Fowlerju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Na podlagi pregleda literature smo zbrali referenčne vrednosti VD – Bohr, VD – Fowler in VD – threshold in vrednosti, ki so značilne za bolnike ter jih nato primerjali z vrednostmi, ki smo jih izmerili na vzorcu desetih zdravih preiskovancev. Nato smo opravili statistični test enega vzorca in ugotavljali, ali so izmerjene vrednosti statistično značilne glede na referenčne vrednosti zdrave populacije. Rezultati: Ugotovili smo, da izmerjene vrednosti VD – Bohr, VD – Fowler in VD – threshold preiskovancev ustrezajo vrednostim zdrave populacije. Diskusija in zaključek: Pri odpovedi dihal je izmerjen fiziološki mrtvi prostor najpomembnejši dejavnik, ki narekuje dihalno ustreznost. Številne študije so pokazale pomembnost teh meritev pri spremljanju bolezni kritično bolnih in pokazale, da je stopnja smrtnosti pri bolnikih s višjimi vrednostmi večja kot pri bolnikih z nižjimi vrednostmi. Ugotovili smo, da se vrednosti mrtvega prostora pri vseh analiziranih metodah razlikujejo med bolniki in zdravo populacijo.
Ključne besede: pljučna funkcija, spirometrija, mrtvi prostor, kapnogram, Bohr, Fowler.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 909; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
Modifikacija dihalnega sistema za simulacijo patološkega spirograma
Tomaž Škurnik, 2016, diplomsko delo

Opis: NAMEN: Namen raziskave je bil izdelati in validirati simulacijski model, ki predstavlja bolnika z boleznijo pljuč. Model omogoča, da sicer zdravi prostovoljci, ki izvajajo spirometrijo, simulirajo patološki spirografski zapis. METODE: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Osrednji del raziskave je temeljil na eksperimentalni študiji, kjer smo izdelali simulator ki prikazuje patološki spirografski zapis. Simulator smo izdelali tako, da smo dve anestezijski dihalni cevi povezali s spojkama Y oblike na obeh straneh. Ena dihalna cev predstavlja inspirij bolnika, druga pa ekspirij. Na dihalno cev, ki predstavlja ekspirij smo namestili izpustni APL ventil, s katerim smo povzročali obstrukcijo. Nato smo na eno stran simulatorja priključili spirometer s katerim smo izmerili spirogram. Na drugo stran smo prvo priključili obrazno masko in nato še ustnik, s katerima so zdravi prostovoljci izvajali spirometrijo. REZULTATI: Testirali smo pet prostovoljcev, ki so izvajali spirometrijo preko ustnika in preko obrazne maske na štiri različne načine. In sicer pri popolnoma odprtem in zaprtem APL ventilu, APL ventilu obrnjenim za 90 stopinj v smeri urinega kazalca in APL ventilu obrnjenim za 180 stopinj v smeri urinega kazalca.Obstrukcijo smo dokazali samo petkrat, dvaintridesetkrat pa mešano motnjo ventilacije, od tega sedemnajstkrat pretežno obstruktivno in petnajstkrat pretežno restriktivno. Trikrat test zaradi otežkočenosti ni bil izpeljan oziroma je bil prekinjen. ZAKLJUČEK: Ugotavljamo, da so podatki iz simulatorja primerljivi z realnimi podatki, kar pomeni, da smo uspešno izdelali simulator, s pomočjo katerega lahko simuliramo bolnika z boleznijo pljuč, nismo pa dokazali same obstrukcije, ampak mešano motnjo ventilacije, kar pomeni da ima simuliran bolnik dve ali več bolezni hkrati.
Ključne besede: Simulacija, simulatorji, spirometrija, spirometer, anestezijska dihalna cev, obstrukcija, restrikcija
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Kajenje v povezavi z nastankom kronične obstruktivne pljučne bolezni
Marinka Župec, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje je prevladujoči dejavnik tveganja za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pri odkrivanju kronične obstruktivne pljučne bolezni ima pomembno vlogo medicinska sestra, ki s preiskavo testov pljučne ventilacije pri preiskovancih s sumom na KOPB ob ustrezni motivaciji preiskovanca in v skladu z navodili izvede omenjeni test, ob tem pa izvaja tudi zdravstveno vzgojno delo predvsem pri opuščanja kajenja in motiviranju bolnika za pravilno uporabo inhalacijske terapije. Metode: Izvedli smo retrospektivno analizo. Analizirali smo rezultate in podatke preiskovancev, ki so opravili teste pljučne ventilacije v Respiratornem laboratoriju, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 2009 in 2010. Izbrali smo rezultate in podatke 60 kadilcev, 20 nekadilcev in 20 bivših kadilcev. Rezultati: Ugotovili smo, da se povprečne vrednosti Forsirane ekspiratorne kapacitete v prvi sekundi (FEV 1) kadilcev > kot 25 let (starih od 46 do 50 let) izrazito znižajo in sicer na 73 % norme. Ob nadaljevanju kajenja > kot 45 let (starih od 61 do 70 let) se FEV 1 zniža na celo 63 % norme, kar ocenjujemo po klasifikaciji smernic GOLD kot II. (zmerno) stopnjo s trendom nižanja. Pri bivših kadilcih, ki so v starosti od 46 do 50 let opustili kajenje (stari od 61 do 70 let) smo ugotovili, da se v primerjavi s kadilci starimi od 46 do 50 let v skladu s staranjem vrednost FEV 1 (74 %) ni znižala. Na podlagi regresijske analize pa smo ugotovili da obdobje kajenja več kot 20 cigaret dnevno statistično pomembno (ß=0,636, p<0,001) vpliva na vrednosti FEV 1. Razprava in sklep: Potrdili smo pomen zgodnjega odkrivanja KOPB pri bolnikih, posledično opuščanje kajenja, sodelovanja pri zdravljenju ter vlogo medicinke sestre kot izvajalke preiskav ter zdravstvene vzgojiteljice.
Ključne besede: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, kajenje, spirometrija, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 2505; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (638,32 KB)

4.
SPIROMETRIJA
Mojca Žunkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam metodo za merjenje pljučnih volumnov in pretokov - spirometrijo. Najprej na kratko predstavim mehaniko dihanja z vidika fizike. Nato pojasnim spirometrijo in metode, ki se uporabljajo pri spirometriji. S pomočjo anemometra izvedem meritev pljučne funkcije. Omenjena priprava je zgrajena iz pihalne cevi in anemometra, ki deluje na principu »vroče žice«. Ker je težava pri večini anemometrov ta, da imajo prepočasen čas zajemanja vrednosti in so rezultati lahko nenatančni, smo naše izmerjene vrednosti primerjali z meritvami v pulmološki ambulanti, ki jih je izvedla zdravnica, specialistka pulmologije. Na ta način smo lahko ovrednotili natančnost naših izmerjenih podatkov.
Ključne besede: spirometrija, spirometer, pljučni volumen, pljučna kapaciteta, anemometer
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 5147; Prenosov: 935
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici