| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
Crystal-structure and Mössbauer studies of Li[sub]1.746]Nd[sub]4.494FeO9[sub]9.493
Mihael Drofenik, Irena Ban, Darko Makovec, Darko Hanžel, Amalija Golobič, Ljubo Golič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The ▫$Li_1.746Nd_4.494FeO_9.493$▫ (LNF) ternary phase, located in the ▫$Li_2O$▫-rich part of the ▫$Li_2O-Nd_2O_3-Fe_2O_3$▫ system, crystallizes with a cubic unit cell of dimension and the space group Im3m. Refinement on F resulted in R=1.9%. The structure is comprised of a network of corners, edges and faces sharing the coordination polyhedra of neodymium. In between this skeleton the regular octahedra of oxygen-coordinated iron and trigonal prisms of lithium are located. The Mössbauer spectra revealed the presence of ▫$Fe^3+$▫, ▫$Fe^4+$▫ and ▫$Fe^5+$▫ ions distributed on two symmetry-independent lattice positions.
Ključne besede: crystal structure, ternary compounds, single-crystal X-ray diffraction, Mössbauer spectroscopy, iron oxidation state, kristalna struktura, ternarne spojine, rentgenska difrakcija, Mössbauerjeva spektroskopija, rentgenska strukturna analiza
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1128; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

53.
DOLOČANJE VSEBNOSTI SREBRA PRI VEZAVI IN SPROŠČANJU S CELULOZNIH NOSILCEV V FIZIOLOŠKO OKOLJE
Sabina Uran, 2012, diplomsko delo

Opis: Srebro je znano kot močan naravni antibiotik. Kot aktivna protimikrobna komponenta se je dobro uveljavilo tudi na področju izdelave medicinskih oblog za oskrbo ran. Namen diplomskega dela je bila vezava srebra na celulozni nosilec (viskozna koprena) in spremljanje njegovega sproščanja v fiziološko okolje. Z uporabo fiziološkega medija in primerne membrane smo skušali simulirati rano in se tako približati realnemu dogajanju na rani. Za sproščanje srebra z viskozne koprene smo kot in vitro sistem uporabili modificirano Franz-ovo difuzijsko celico. Sproščanje smo spremljali z merjenjem koncentracije srebra s pomočjo metode atomske absorpcijske spektroskopije. Uspešno nam je uspelo vezati srebro različnih koncentracij na viskozno kopreno. Iz rezultatov sproščanja pa sklepamo, da je prišlo do zamašitev por membrane v Franz-evi difuzijski celici, saj se je iz vzorcev z različnimi vezanimi koncentracijami srebra sprostil enak delež srebra.
Ključne besede: srebrovi nano-delci, vezava srebra, sproščanje srebra, protimikrobne lastnosti, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1162; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

54.
Vpliv temperature na učinkovitost obdelave celuloze s kopolimerom hitozan - eugenol
Anja Škrjanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Problem prisotnosti mikroorganizmov na tekstilijah so funkcionalne, higienske in estetske težave, zato se tudi na področju tehnologije tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja zaščita pred delovanjem različnih patogenih mikrobov. Mikroorganizmi, prisotni na tekstilijah, so predvsem glive in bakterije, lahko pa tudi alge. Za dosego učinkovite protimikrobne zaščite se na področju obdelave tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja naravna spojina imenovana hitozan. V smislu optimalne protimikrobne zaščite tekstilnega materiala pa obdelava s hitozanom ne daje vedno pričakovanih rezultatov. Iz tega razloga se zdi zanimivo hitozan kombinirati še s katero izmed naravnih protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenolom. Eugenol je sestavni del nageljnovih žbic, ki mu prav tako, kakor hitozanu pripisujejo odlično protimikrobno aktivnost. Ker je eugenol tako rekoč netopen v vodi, je potrebna sinteza eugenola s hitozanom na način tvorbe graft-kopolimera. V raziskavi smo uporabili viskozo, kot predstavnico celuloznih vlaken zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat ob hkratni dobri površinski aktivnosti, kar pomeni, da jo je v smislu protimikrobne obdelave možno relativno učinkovito funkcionalizirati. Razen uspešne sinteze kopolimera hitozan/eugenol je pomembna tudi temperatura obdelave/sušenja s kopolimerom obdelane viskoze, saj je s pravilno izbiro temperature možno zagotoviti pogoje za optimalno vezavo kopolimera na izbrani substrat. Za vrednotenje uspešnosti sinteze graft-kopolimera hitozan/eugenol smo izbrali FT-IR spektroskopijo, s katero smo semi-kvantitativno določili učinkovitost kopolimerizacije hitozana z eugenolom. Spektrofotometrično metodo Acid Orange VII smo izbrali kot metodo na osnovi katere smo določili delež dostopnih aminskih skupin. V raziskavo smo vključili še mikrobiološko testiranje po principu redukcije izbranih patogenih mikroorganizmov, kar je bilo izvedeno na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati obdelave viskoze z 1 % raztopino hitozana.
Ključne besede: hitozan, eugenol, funkcionalizacija, viskoza, FTIR spektroskopija, Acid Orange VII, protimikrobnost
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1525; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

55.
Sinteza Ni, Co in Cu koordinacijskih spojin z derivati pirola
Mojca Dajčman, 2012, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela sem sintetizirala 21 koordinacijskih spojina niklja, kobalta in bakra. Pri tem sem uporabila nikljev acetat tetrahidrat, kobaltov acetat tetrahidrat, bakrov acetat hidrat, ter štiri ligande, od tega tri v trdnem agregatnem stanju, to so pirazol, imidazol in 1,2,4-triazol, in enega v tekočem agregatnem stanju, pirolidin. Kot topila sem uporabila metanol, etanol in dietil eter. Za dobljene spojine sem opravila termogravimetrično analizo (TGA) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Dobljene rezultate sem predstavila v tabelah.
Ključne besede: pirazol, imidazol, 1, 2, 4-triazol, pirolidin, koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR)
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1558; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

56.
SPREMLJANJE PODROČNE NASIČENOSTI MOŽGANOV S KISIKOM PRI ZDRAVLJENJU BOLNIKA S SUBARAHNOIDNO KRVAVITVIJO
Ana Brgan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo spremljali bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) pri bolnikih s subarahnoidno krvavitvijo (SAK). Področna nasičenost možganov s kisikom (rSO2) se pri intervencijah medicinske sestre spreminja. NIRS je ena izmed metod za spremljanje in kvantificiranje teh vrednosti. Metodologija raziskovanja. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, v katero je bilo vključenih 30 bolnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nadzirali smo jim vrednosti rSO2 obojestransko v možganih (na strani, kjer je SAK, in kjer ga ni). Pri traheobronhialni aspiraciji in obračanju smo te vrednosti spremljali pred, med in po intervenciji ter pri transportu in menjavi senzorja (SomaSensor®, SAFB-SM) pred in po intervenciji. Rezultati raziskave. Pri traheobronhialni aspiraciji je na strani SAK začetna (2 minuti pred aspiracijo) povprečna vrednost rSO2 v možganih 64,82±9,15 % in na strani, kjer ga ni 71,91±9,00 % (p<0,001), 10 minut po aspiraciji pa je na strani SAK vrednost 66,60±8,99 %, in na strani, kjer ga ni 73,45±9,06 % (p<0,001). Pri obračanju opazimo padec rSO2 na strani SAK iz 65,97±9,43 % (2 minuti pred obračanjem) na 62,50±9,17 % (15 minut po obračanju), kar je statistično signifikantno (p<0,001). Po transportu pade povprečna vrednost rSO2 na strani SAK iz 63,13±9,40 % na 61,20±10,37 % (p=0,011). Sklep. Ugotovili smo, da pri izvajanju traheobronhialne aspiracije rSO2 v možganih še 5 minut po njej narašča, nato začne padati, obračanje in transport pa pri bolniku znižata vrednost rSO2 v možganih. Opazili smo tudi, da so po menjavi senzorja vrednosti rSO2 višje kot pred menjavo. Na strani možganov, kjer je SAK, so vrednosti rSO2 nižje kot na strani, kjer ga ni.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, subarahnoidna krvavitev, traheobronhialna aspiracija, obračanje, transport, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1241; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

57.
Koordinacijske spojine cinkovih acetatov s piridinkarboksamidi
Tanja Radić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sinteza novih cinkovih koordinacijskih spojin iz cinkovega(II) acetata dihidrata in piridinkarboksamidov (izonikotinamid, nikotinamid in pikolinamid). Najprej smo sintetizirali cinkov(II) hidroksid, ki smo ga potem uporabili za sintezo cinkovega(II) acetata dihidrata. Izvajali smo reakcije med cinkovim(II) acetatom dihidratom in piridinkarboksamidi. Sintetizirane kristale smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Moje delo je bilo namenjeno sintezi in karakterizaciji novih koordinacijskih spojin.
Ključne besede: Cinkov(II) acetat dihidrat, koordinacijske spojine, piridinkarboksamidi (nikotinamid, izonikotinamid, pikolinamid), termogravimetrična analiza (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR).
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1659; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

58.
SISTEM ZA KARAKTERIZACIJO ORGANSKIH SOLARNIH CELIC NA OSNOVI FOTONAPETOSTNE SPEKTROSKOPIJE
Tomaž Hribernik, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na korake za izboljšanje sistema za karakterizacijo organskih solarnih celic na osnovi fotonapetostne spektroskopije. Sistem je uporabljen za merjenje prehodov fotonapetosti. Podano je teoretično ozadje s temeljnimi koncepti in principi za boljše razumevanje načrtovanja in delovanja merilnega sistema. Podan je pregled in opis bistvenih elementov sistema. Del naloge je posvečen razlagi programskega dela za nadzor in analizo. Poleg tega je napravljen pregled in interpretacija rezultatov eksperimentalnih podatkov. Nazadnje so predstavljene ugotovitve in ideje za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: fotonapetost, spektroskopija, organska solarna celica, solarna celica, LabVIEW, MATLAB
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 811; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

59.
Določitev protimikrobnega učinka medicinskih tekstilij
Marko Munda, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi bosta z vidika protimikrobnega učinka raziskana hitozan v raztopini, kot tudi celuloza funkcionalizirana s hitozanom. Hitozan poseduje protimikrobne lastnosti, kar pa zavisi od številnih dejavnikov, kot recimo števila protoniranih aminskih skupin, molske mase, topila, itd... Običajno protimikrobna sredstva preprečujejo celično delitev bakterij, poškodujejo celično steno ali vplivajo na prepustnost celične membrane, denaturirajo proteine, blokirajo aktivnost encimov in tako onemogočajo preživetje celic. Pri inhibiciji patogenih mikroorganizmov se sprošča intracelularni kationski kalij, njegova kvantitativna določitev pa omogoča spremljanje baktericidnega učinka protimikrobnih sredstev. Slednje je mogoče izkoristiti kot alternativno tehniko za določitev inhibicije mikroorganizmov v stiku s hitozanom oz. protimikrobno funkcionalizirano celulozo. Ker na področju testiranja vlaken obstaja dokaj velika vrzel je uspešna vzpostavitev konvencionalnih tehnik izredno dobrodošla. Cilj magistrske naloge je tako uporaba atomske emisijske spektrofotometrije in potenciometričnih titracij z kalijevo ion selektivno elektrodo za kvantitativno analizo intracelularnega kationskega kalija, nastalega pri degradaciji mikroorganizmov v stiku s protimikrobnimi materiali. Eden izmed pomembnejših ciljev je natančna pridobitev supernatanta z vsebnostjo intracelularnega kationskega kalija brez prisotnosti mikroorganizmov, za kar bo potrebno po interakciji specifičnega mikroorganizma z raztopino hitozana in celulozo funkcionalizirano z raztopino hitozana izvesti ultrafiltracijo. Slednje omogoča varno uporabo omenjenih tehnik za določitev protimikrobnega učinka uporabljenih materialov. Podana bo primerjava med protimikrobno učinkovitostjo (zaradi sproščenega kalija) raztopine hitozana in funkcionalizirano površino celuloze s hitozanom.
Ključne besede: celuloza, hitozan, Candida albicans, atomska emisijska spektroskopija, potenciometrične titracije s kalijevo ion-selektivno elektrodo.
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 842; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

60.
Priprava in analiza filmov iz mešanice glukomanana in keratina iz piščančjega perja
Zala Urisk, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zaradi tega potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oziroma razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov, temelječih na petrokemičnih polimerih, z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. V magistrskem delu z naslovom »Priprava in analiza filmov iz mešanic glukomanana in keratina iz piščančjega perja« je bil namen preučiti možnosti uporabe keratina, pridobljenega iz piščančjega perja, v mešanicah z glukomananom za pripravo filmov, ki bi lahko predstavljali nosilce za različne protimikrobne aktivne substance, antibiotike, antioksidante, ipd. Pri pripravi filmov smo keratinu, ekstrahiranemu iz piščančjega perja, za izboljšanje fizikalnih lastnosti dodajali drug biopolimer z visokim povprečjem molskih mas, konjak glukomanan. S pomočjo analiznih metod, kot so optična mikroskopija, FTIR spektroskopija, določanje mehanskih lastnosti, analiza nabrekanja filmov v vodi in navzemanje vlage, določanje termičnih lastnosti ter določanje kontaktnega kota z vodo, smo ugotavljali, kakšne fizikalne in kemične lastnosti imajo pripravljeni filmi in kakšne so njihove možnosti za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da dodatek konjak glukomanana keratinu močno vpliva na mehanske lastnosti filmov, zaradi uvedbe velikega števila hidroksilnih skupin pa zviša adsorpcijo vlage.
Ključne besede: piščančje perje, keratin, glukomanan, funkcionalni filmi, kontaktni kot, FTIR spektroskopija, termogravimetrija
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1088; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici