1. Odstranjevanje težkih kovin iz odpadne vode z uporabo glinenega adsorbentaBlaž Vidovič, 2021, diplomsko delo Opis: Planet Zemlja se v 20. in 21. stoletju spopada z najbolj onesnaženim obdobjem človeškega obstoja. Velik problem onesnaževanja med drugim predstavljajo tudi težke kovine, ki se v ionski obliki pojavljajo v pitni vodi.
V diplomski nalogi smo kot cenovno dostopen adsorbent uporabili glino, ki se je do neke mere izkazala za potencialen adsorbent težkih kovin kot so baker, nikelj in krom. Glini smo najprej določili velikost delcev in zeta potencial. V modelnih raztopinah smo raziskovali adsorpcijo posamičnih kovinskih ionov in kovin v vzorcih odpadne vode. V modelnih raztopinah smo uporabljali sledeče koncentracije: (Cu2+) = (Ni2+ ) = 50 mg/l in (Cr6+) = 20 mg/l. Masno koncentracijo kovinskih ionov v odpadni vodi smo določili s spektroskopsko tehniko, kjer smo uporabili kivetne teste. Pri vseh adsorpcijah smo uporabili 50 ml modelne raztopine oziroma vzorca odpadne vode. Preučevali smo, ali masa gline vpliva na adsorpcijo in če medsebojna interakcija kovinskih ionov vpliva na delež adsorbiranih ionov. Poskuse smo naredili na 0,5 g, 1 g, 5 g, 7 g in 10 g gline in preostalo vsebnost kovinskih ionov merili po 30, 60, 120, 180 in 1440 minutah.
Meritve so pokazale, da je povprečna velikost delcev gline 1285 nm, povprečen zeta potencial pa znaša -22,2 mV.
Ugotovili smo, da je adsorpcija kovinskih ionov največja, ko je masa adsorbenta 10 g, najnižja pa, ko je masa adsorbenta 0,5 g. Najboljše se je adsorbiral Cu2+, kjer je bila uspešnost odstranjenosti iona pri 10 g gline kar 99,4 %. Sledita mu Ni2+ z 58 % in Cr6+ z 45 % adsorpcijo. Pri medsebojnem vplivu ionov pa je adsorpcija vseh ionov bila nižja kot sicer. Cu2+ z 81,25 %, Ni2+ z 47 % in Cr6+ z 29,4 % adsorpcijo. Medsebojni vpliv posameznih ionov smo preverjali na 10 g gline. Izkazalo se je tudi, da ko smo večali maso adsorbenta, je kapaciteta adsorpcije padala. Tukaj smo prišli do spoznanja, da je razmerje med maso adsorbenta in maso adsorbata zelo pomembno, saj vpliva na Freundlich-ove in Langmuir-jeve parametre.
Ključne besede: adsorpcija, glina, baker, nikelj, krom, spektrofotometrija
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,78 MB) |
2. Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanjaMojca Hraš, 2020, diplomsko delo Opis: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja.
Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije.
Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Ključne besede: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Objavljeno: 20.10.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotkiSaša Tompa, 2018, magistrsko delo Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 515; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,47 MB) |
4. Razvoj in validacija spektrofotometrične metode za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkivNika Verdelj, 2016, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge je bila razvita in validirana spektrofotometrična metoda za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih tkiv. Bor je element, ki ga rastline za pravilno rast potrebujejo med 1 in 2 mg bora/kg zemlje, če pa je koncentracija bora previsoka, deluje toksično. Zato je točno in natančno določanje koncentracije bora v rastlinskih vzorcih in vzorcih tal zelo pomembno.
Za določanje smo izbrali spektrofotometrično določanje z barvnim reagentom azometin – H. Metodi, ki se sicer uporabljata za določanje bora v realnih vzorcih tal in rastlinskih vzorcih smo validirali, ter ju primerjali z metodama, pri katerih smo spremenili način ekstrakcije bora iz vzorcev. Pri določanju bora v vzorcih tal smo vročo ekstrakcijo s CaCl2 primerjali s hladno ekstrakcijo s HCl. Pri določanju bora v rastlinskih vzorcih pa smo ekstrakcijo z žarenjem z raztopino HCl primerjali z ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Ker je v vzorcih tal in rastlinskih vzorcih prisotnih tudi veliko drugih ionov, smo preučili interference – vpliv posameznih ionov na rezultat določitve bora. Preverili smo tudi, kako dodatek tioglikolne kisline, ki zmanjšuje interference pri reakciji, vpliva na rezultate.
Ugotovili smo, da je metoda za določanje bora v vzorcih tal bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo hladno ekstrakcijo s HCl. Metoda za določanje bora v rastlinskih vzorcih pa je bolj natančna in ponovljiva, kadar uporabimo ekstrakcijo s sušenjem z raztopino HNO3. Vse metode so linearne v merilnem območju med 0,5 in 0,75 mg/L. Dodatek tioglikolne kisline ne zmanjšuje samo interferenc pri reakciji, ampak tudi zaznan bor v raztopini.
Ključne besede: spektrofotometrija, bor, validacija, tla, rastlinska tkiva
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. Odstranjevanje ibuprofena iz vode z uporabo ciklodekstrinovMaja Pahič, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti ali lahko z uporabo ciklodekstrinov uspešno odstranimo ibuprofen iz vode. Za odstranitev ibuprofena smo uporabili dva različna postopka, ter ju med seboj primerjali. Skušali smo ugotoviti, kateri postopek je primernejši in učinkovitejši pri sami odstranitvi ibuprofena. Vrednosti ibuprofena v raztopini smo preverjali z uporabo UV/VIS spektrofotometra, s katerim smo merili absorbanco. Za prvi postopek smo uporabili β – ciklodekstrine raztopljene v vodi. Raztopino ciklodekstrinov smo v različnih koncentracijah mešali z raztopino ibuprofena, ter merili spektre. S spektri smo ugotavljali koliko se je absorbanca ibuprofena v vodi zmanjšala. Za drugi postopek smo uporabili β – ciklodekstrine vezane na tekstilni nosilec. Po posebnem postopku obdelan tekstil smo narezali na majhne koščke ter ga dodajali v raztopino ibuprofena. V diplomskem delu smo prikazali analizo in dobljene rezultate.
Ključne besede: Ciklodekstrini, ibuprofen, UV/VIS spektrofotometrija, TOC, absorbanca, fular, tekstilni nosilec
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1244; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,86 MB) |
6. DOLOČANJE SKUPNIH OGLJIKOVIH HIDRATOV V PIVUNeja Tevž, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in vpeljava UV-VIS sprektrofotometrično metode za določanje skupnih ogljikovih hidratov v pivu. Vpeljali smo jo z namenom, ker morajo biti po novi evropski zakonodaji za označevanje živil in pijač, vse hranilne vrednosti živil in pijač jasno podane na emabalaži le teh.
Metoda temelji na merjenju absorbance kompleksa antrona in prisotnih ogljikovih hidratov v pivu pri 625 nm, z uporabo eksternega standarda.
Eden izmed namenov diplomskega dela je tudi validacija metode, ki je podana z nekaterimi osnovnimi parametri, kot so natančnost, točnost, obnovljivost, ponovljivost, heteroscedastičnost, mejo določljivosti (LOQ) in mejo zaznavnosti (LOD), za katero pa smo že na začetku dela ugotovili, da je ni potrebno določevati, saj je v vseh realnih vzorcih koncentracija analita tako visoka, da je dosti nad mejo določljivosti in pade v naše merilno območje.
Z izdelavo umeritvene krivulje smo potrdili, da je merilno območje metode ustrezno linearno na širšem območju, od 5-125 mg/l in ne le od 20-80 mg/L, kot je to podano v osnovni metodi.
Z optimizacijo metode smo preverili čas obstojnosti barvnega kompleksa in čas segrevanja raztopin. Preverili smo ali je pomembno vzorce pred delom ohlajati, in ali je pred vsakim merjenjem potrebna priprava svežega reagenta.
Posneli smo tudi spektre čiste raztopine reagenta in vzorca, kjer smo pokazali, da sam reagent absorbira pri drugi valovni dolžini, kot vzorec, kjer je razvit barvni kompleks in s tem potrdili selektivnost metode.
Ključne besede: spektrofotometrija, ogljikovi hidrati, pivo, validacija, antron
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1135; Prenosov: 130
Celotno besedilo (5,50 MB) |
7. IZOLACIJA RDEČIH PIGMENTOV IZ PAPRIKE S PLINI VISOKE GOSTOTETadej Ojsteršek, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje različne ekstrakcijske metode, s katerimi smo ekstrahirali pigmente iz rdeče čili paprike. Kot topili smo uporabili superkritični CO2 in subkritični propan. Ekstrakcije so potekale pri različnih temperaturah in tlakih, prav tako pa smo za primerjavo izvedli še ekstrakcijo s Soxhletovim aparatom, pri kateri smo kot topilo uporabili petroleter. Velikost zmletih delcev semen in rastlinskega tkiva smo določili s sejalno analizo. Z UV-VIS spektrofotometrom smo pripravljenim vzorcem določili absorbanco ter nato izračunali barvno intenziteto dobljenih ekstraktov po CU (Colour Unit) vrednosti. Rezultati kažejo, da je najprimernejša metoda za izolacijo pigmentov iz paprike superkritična ekstrakcija s CO2, za izolacijo kapsaicina pa ekstrakcija s subkritičnim propanom.
Ključne besede: ekstrakcije, superkritični fluidi, Soxhletov aparat, sejalna analiza, UV-VIS spektrofotometrija
Objavljeno: 22.09.2014; Ogledov: 1479; Prenosov: 269
Celotno besedilo (2,21 MB) |
8. VPLIV KOFEINA NA POČUTJE STAROSTNIKOVTanja Topolovec, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na počutje starostnikov. Raziskovali smo pozitivne in negativne učinke kofeina. Kava in drugi izdelki, ki vsebujejo kofein, so dandanes zelo priljubljeni.
Metode: Raziskava, ki smo jo izvedli, vsebuje dva dela. Prvi del raziskave smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi starostniki iz Doma starejših občanov Gornja Radgona. Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi kvantitativne metodologije raziskovanja; vseboval je 17 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa.
Drugi del raziskave smo izvedli v laboratoriju Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Raziskava je vključevala določevanje kofeina v izbranih izdelkih, ki so omenjeni v vprašalniku z ekstrakcijo, tankoplastno kromatografijo in spektrofotometrijo. Ocenjevali smo vidnost kofeinskih madežev pod UV-žarnico.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se starostniki zavedajo pozitivnih vplivov na počutje in jih tudi občutijo. Prav tako so že občutili negativne učinke, če so popili preveliko količino kave ali drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein. Upoštevati moramo dejstvo, da je vsak starostnik individualna oseba.
Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vsak starostnik doživlja pozitivne učinke kofeina na svoj način, prav tako tudi negativne. Kljub negativnim učinkom pijejo kofeinske izdelke, saj današnji način življenja vse bolj vključuje pitje kave in drugih izdelkov, ki vsebujejo kofein.
Ključne besede: Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, pozitivni učinki kofeina, negativni učinki kofeina, ekstrakcija, tankoplastna kromatografija, spektrofotometrija.
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1411; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,16 MB) |
9. SPEKTROFOTOMETRIČNO DOLOČANJE FLAVONOIDOV V OGNJIČU (CALENDULA OFFICINALIS)Sandra Pirš, 2013, diplomsko delo Opis: Calendula Officinalis vsebuje vrsto zdravilnih komponent, kot so čreslovine, grenčine, steroli, smole, terpeni in flavonoidi. Slednji so najpomembnejši, saj imajo močno antioksidativno delovanje, ki je zelo pomembno za zdravje. Vsi skupaj pa dajejo zelišču prav posebno zdravilno moč, ki pospešuje celjenje ran, čisti kri, ureja cirkulacijo, deluje protivnetno in antikarcenogeno.
Namen diplomskega dela je bil poiskati, optimirati in delno validirati metodo za določevanje flavonoidov v ognjiču, ter primerjati vsebnost celokupnih flavonoidov v vzorcih, ki smo jih nabirali ob različnih luninih menah.
Z omejeno količino vzorcev, ki smo jih vzorčili ob različnih luninih menah, smo izbrali spektrofotometrično metodo, metodo za določevanje flavonoidov z aluminijevim kloridom v metanolu.
Da bi ugotovili, ali ima luna kakršenkoli vpliv na količino zdravilnih komponent v rastlinah, smo analizirali vzorce ognjiča, nabrane ob vseh štirih luninih menah; ob prvem krajcu, polni luni, zadnjem krajcu in luni v mlaju.
Na podlagi vseh dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da se je v 77% analiziranih vzorcev povišana vrednost flavonoidov v ognjiču pojavila pri polni luni,ta delež pa znaša pri suhih vzorcih do 3,7 % in pri svežih vzorcih do 16,1 %, v preostalih analiziranih vzorcih, pa se maksimum vsebnosti flavonoidov pojavi pri prvem krajcu.
Metoda z aluminijevim kloridom v metanolu se je izkazala za primerno metodo določevanja flavonoidov v ognjiču.
Ključne besede: Calendula Officinalis, flavonoidi, antioksidanti, spektrofotometrija, lunini vplivi.
Objavljeno: 01.07.2013; Ogledov: 1488; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,72 MB) |
10. DOLOČANJE FENOLNEGA INDEKSA V IZLUŽKIH ODPADKOV KOVINSKE INDUSTRIJEJasmina Korže, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo izvedli validacijo spektrofotometrične metode določanja fenolnega indeksa s 4 - aminoantipirinom v skladu s standardom SIST ISO 6439:1996 (metoda B) in ovrednotili merilno negotovost za vzorce izlužkov odpadkov kovinske industrije fenolnega indeksa.
S postopkom ekstrakcije trdno - tekoče oz. izluževanjem, kjer odstranjujemo s pomočjo topila iz trdnih zmesi topne komponente, smo pripravljali izlužke različnih odpadkov iz kovinske industrije. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo. V izlužkih odpadkov: obzidave in ognjevzdržnih materialov, filtrskega prahu iz industrije brusov, filtrskega prahu iz industrije aluminija ter odpadnega livarskega peska, smo določili koncentracijo fenolnega indeksa in jo primerjali z vrednostjo iz uredbe o odpadkih (Uredba o odpadkih, Uradni list RS, št. 103/2011), ki ne sme presegati 100 mg/l.
Validacija analizne metode je obsegala določitev merilnega območja, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, natančnost in točnost meritev ter pregled vpliva interferenc. Rezultati validacije so potrdili, da je metoda natančna, točna in zato primerna za določanje fenolnega indeksa v izlužkih odpadkov kovinske industrije.
S preskušanjem smo ugotovili, da znaša merilna negotovost rezultatov ± 16,1 % (faktor pokritja k = 2 predstavlja 95 % stopnjo zaupanja) in je bila določena po modelu, ki uporablja validacijske podatke.
Ključne besede: fenolni indeks, izlužek odpadka, ekstrakcija tekoče - tekoče, spektrofotometrija, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 27.05.2013; Ogledov: 1765; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,17 MB) |
