SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Vpliv fertirigacije na dinamiko spreminjanja obarvanosti in zrelosti jabolk sorte Gala
Nadja Sadar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na UKC Pohorski dvor na jablani sorte Gala s prenosnim spektrofotometrom PA1101 spremljali dinamiko spreminjanja pigmentov klorofilov in antocianov med zorenjem plodov kot posledica fertirigacije s Kristalonom, ureo in Polyfeedom. Meritve so bile opravljene v enotedenskih razmikih v času od 21. 7. do 31. 8. 2009. Narejena je bila primerjava spektralnih podatkov plodov z dreves, kjer se je od 21. 4. do 7. 7. 2009 izvajala fertirigacija s Kristalonom, ureo in Polyfeedom ter plodov dreves, pri katerih fertirigacija ni bila izvajana. Vsak teden je bilo po končanem merjenju plodov s PA1101 za namene destruktivnih analiz, s katerimi smo določali trdoto mesa plodov ter vsebnost topne suhe snovi in škroba, odvzetih 20 plodov vsakega obravnavanja. Rezultati so pokazali, da fertirigacija ni vplivala na vrednosti NDVI in NAI v optimalnem roku obiranja, vplivala pa je na večjo trdoto mesa plodov in večji delež škroba. Ugotovljena je bila statistično zelo značilna korelacija med omenjenimi spektralnimi in standardnimi parametri zrelosti.
Ključne besede: jablana / spektrofotometer / barva / zrelost
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2311; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
SPEKTROFOTOMETRIČNO MERJENJE FLUORESCENCE, FOSFORESCENCE IN SIPANJA
Lucija Švent, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo energijska stanja v atomih in molekulah, lastnosti fluorescence, fosforescence ter sipanja kot prehode med molekulskimi energijskimi stanji. Opišemo tudi Beer-Lambertov zakon za vse tri pojave. Meritve opravimo s spektrofotometrom MUT Tristan Light in s preoblikovano transmisijsko komoro. Oprema je bila nabavljena v okviru Norveškega finančnega mehanizma. Z meritvami pokažemo Stokesov premik za fluorescenco, spektralni maksimum za fosforescenco in odvisnost intenzitete sipane svetlobe od valovne dolžine. Z meritvami tudi pokažemo, da je prek Beer-Lambertovega zakona mogoče izračunati neznano koncentracijo raztopine tudi iz gostot fluoresciranega oziroma sipanega svetlobnega toka vzorcev. Del diplomskega dela je namenjen zgodovini raziskovanj pojavov in njihovim aplikacijam v moderni znanosti.
Ključne besede: spektrofotometer, fluorescenca, fosforescenca, sipanje, absorpcija, Beer-Lambertov zakon, energijski nivoji
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1565; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
KINETIKA REAKCIJE BARVILA KRISTAL VIJOLIČNO Z NATRIJEVIM HIDROKSIDOM
Lea Šerbinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je potekalo v mesecu marcu 2012 v laboratoriju za fizikalno kemijo in laboratoriju za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Določali smo kinetiko reakcije barvila kristal vijolično z natrijevim hidroksidom. Barvilo kristal vijolično (CV+) sodi med trifenilmetanska barvila in se največ uporablja v tekstilstvu za barvanje tkanin, kjer pride tudi do obarvanja odpadnih vod. Razbarvanje omogoča reakcija barvila z natrijevim hidroksidom (NaOH), kjer iz obarvane kationske oblike (CV+) nastane brezbarvna molekularna oblika (CVOH). Hitrost reakcije smo spremljali spektrofotometrično z UV-VIS spektrofotometrom Cary 1 Varian. Pri valovni dolžini 590 nm smo merili zmanjševanje absorbance raztopin v odvisnosti od časa in s pomočjo umeritvene krivulje izračunali spreminjanje koncentracije barvila med reakcijo. Reakcije so potekale pri različnih začetnih koncentracijah NaOH, ki so bile mnogo večje od začetnih koncentracij CV+, kar zagotavlja pogoje psevdo reda. Odvisnost hitrosti reakcije od koncentracije kristal vijoličnega smo določili po metodi začetnih hitrosti in grafično iz ln [CV+] v odvisnosti od časa ter dobili prvi red. Red reakcije glede na natrijev hidroksid je prav tako prvi, medtem ko je celokupni red reakcije drugi. Konstanto hitrosti reakcije smo izračunali iz razmerja konstante hitrosti reakcije psevdo-prvega reda in odgovarjajoče začetne koncentracije natrijevega hidroksida. Povprečna vrednost 30-ih konstant je (0,12 ± 0,01) L mol-1 s-1.
Ključne besede: barvilo kristal vijolično, baza natrijev hidroksid, UV-VIS spektrofotometer Cary 1 Varian, kemijska kinetika, spektrofotometrija, absorbanca
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1675; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
7.
HRANILA V VLOGI REGULATORJEV KAKOVOSTI PLODOV JABLAN
Metka Hrastovec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letu 2010 na plodovih jablan sorte 'Gala' spremljali razvoj pigmentov klorofila in antocianov med zorenjem kot posledico fertirigacije z gnojilom Kristalon, Urea ter Polyfeed. Razvoj pigmentov smo spremljali s pomočjo prenosnega spektrofotometra PA1101 v večdnevnih razmikih v obdobju med 21. 7 in 8. 9. 2010. V poskus je bilo vključenih 180 plodov dreves, na katerih smo izvajali fertirigacijo ter 180 plodov kontrolnih dreves, kjer le-ta ni bila izvajana. Spektralne meritve barve povrhnjice plodov so potekale na vseh izbranih plodovih v nasadu, kjer smo nato za vsak posamezen termin merjenja odvzeli po 20 plodov vsakega obravnavanja in na njih opravili meritve klasičnih parametrov zrelosti (trdota mesa plodov, topna suha snov, škrobni indeks). Ugotavljamo, da fertirigacija z omenjenimi gnojili ni pokazala statistično značilnega vpliva na parametra NDVI ter NAI kljub temu, da so bile vrednosti za parameter NDVI v času tehnološke zrelosti nekoliko višje pri plodovih s fertirigiranih dreves. Nasprotno velja za parameter NAI. Pri vrednotenju standardnih parametrov zrelosti prav tako nismo dokazali statistično značilnega vpliva fertirigacije.
Ključne besede: jablana, 'Gala', fertirigacija, spektrofotometer, zrelost, barva
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

8.
VSEBNOST FENOLNIH SPOJIN V SADNIH IN ZELIŠČNIH PIJAČAH
Tina Oprešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti in primerjati vsebnost celokupnih fenolnih spojin, antioksidativno aktivnost ter vsebnost celokupnih sladkorjev v devetih vzorcih. Analizirali smo štiri zeliščne likerje, tri sadne likerje in dva sirupa. Sadni likerji so bili borovničev, višnjev ter orehov liker. Kot sirupa smo preučevali melisin in bezgov sirup. Osem vzorcev je bilo izdelanih v domačih kuhinjah. Eden zeliščni liker – Jägermeister smo kupili v trgovini in nam je služil kot primerjava pri analizah med industrijsko proizvedenim in doma izdelanimi zeliščnimi likerji. Pri prvi analizi smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih s Folin-Ciocalteu-ovo metodo. Nastalim barvnim kompleksom smo izmerili absorbanco pri valovni dolžini 760 nm. Ugotovili smo, da je bilo največ fenolnih spojin prisotnih v orehovem likerju (1,7116 mg fenolnih spojin na g vzorca), najmanj pa v domačem zeliščnem likerju (0,3740 mg fenolnih spojin na g vzorca). Antioksidativno aktivnost vzorcev smo preučevali spektrofotometrično z radikalsko metodo. Analiza je potekala z uporabo stabilnega 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) prostega radikala pri valovni dolžini 515 nm. Iz rezultatov je razvidno, da je bil % inhibicije glede na referenčno raztopino največji pri orehovem likerju (79,5718 % inhibicija) in najmanjši pri melisinem sirupu (19,7164 % inhibicija). Najbolj razširjena kolorimetrična metoda, namenjena določanju vsebnosti celokupnih sladkorjev, je fenol-žveplova metoda. Nastalim oranžnim kompleksom vzorcev smo na UV-VIS spektrofotometru izmerili absorbanco pri valovni dolžini 490 nm. Največ sladkorjev je bilo v bezgovem sirupu (65,7235 g na 100 mL vzorca), medtem ko je bila najnižja vrednost pri kupljenem zeliščnem likerju (15,4612 g na 100 mL vzorca).
Ključne besede: celokupne fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, celokupni sladkorji, UV-VIS spektrofotometer, zeliščni liker, sirup
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 603; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

9.
IZDELAVA SPEKTROFOTOMETRA ZA IZOBRAŽEVALNE NAMENE
Sara Djuričić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema lastnosti svetlobe, barv in osnove spektrometrije. V prvem poglavju je predstavljena svetloba kot elektromagnetno valovanje,pomen svetlobe za človeka, kako jo vidimo in doživljamo. Nato je prikazana in razložena izdelava treh preprostih spektrometrov ter primerjava med njimi. Sledijo izračuni spektralne porazdelitve halogenske žarnice, kompaktne svetilke in led svetila s programom Matlab in PublicLab. Svetila so tudi razložena in njihov vpliv na naše počutje. Razložen je pomen barv, barvnih modelov in prikaz barv v barvnih diagramih .Izračunane so standardizirane barvne vrednosti po CIE RGB in konvertirane v CIE XYZ. S šolskim spektrometrom je prikazan CIE xyY 1931 barvni prostor in določitev bele točke. Dobljene vrednosti so med seboj primerjana in razložene morebitne izboljšave naprave.
Ključne besede: spektrofotometer, spekter, svetloba, PublicLab, Matlab, CIE 1931
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 365; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

10.
Določanje prostega formaldehida na bombažnih tekstilnih substratih s pomočjo HPLC
Bojana Vončina, Nataša Majcen, Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Dominika Bezek, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Sproščanje formaldehida iz vrhunsko apretiranega materiala je za zdravje in varnost ljudi škodljivo zaradi morebitne kancerogenosti formaldehida. Natančnost standardne testne metode za določanje prostega formaldehida, Japan Law 112 je odvisna od vsebnosti formaldehida v vzorcu. Vsebnosti formaldehida pod 20 ▫$\mu$▫\g s to metodo ne moremo določiti. Zaznavanje nizkih vsebnosti formaldehida je pomembna predvsem na nekaterih področjih, kot so otroška oblačila, kjer bi lahko uporabili tekočinsko kromatografijo. Tekstilne substrate, obdelane z različnimi reagenti za zamreženje, smo ekstrahirali z vodo in prosti formaldehid določili z acetilacetonsko metodo. Rezultate, dobljene s standardno testno metodo, Japan Law 112, kjer smo uporabili UV/VIS spektrofotometer, smo primerjali z rezultati, dobljenimi s HPLC, kjer je separacija potekala na RP C 18 koloni in z vodo : $MeOH$ kot mobilno fazo. Meja detekcije in meja kvantitativne določitve je boljša z uporabo HPLC metode. Koncentracijsko območje pri HPLC metodi je od 0.3 ▫$\mu$▫g do 30 ▫$\mu$▫/g.
Ključne besede: tekstilni materiali, apretura, prosti formaldehid, UV/VIS spektrofotometer, HPLC
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 304; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (273,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici