1. Doživljanje spiritualnosti pri starših otrok z motnjo avtističnega spektraSabina Vreš, 2022, diplomsko delo Opis: Življenje z otrokom, ki ima motnjo avtističnega spektra, zahteva veliko potrpljenja in razumevanja, zato je naš namen je predstaviti doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra.
Uporabili smo deskriptivno metoda dela s pregledom literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, SAGE Journals in Science Direct. Strokovno in znanstveno literaturo smo sistematično pregledali, naredili sintezo pridobljenih virov in uporabili metodo tematske analize.
Glavna tema zaključnega dela je bila doživljanje spiritualnosti staršev otrok z motnjo avtističnega spektra, ki jo je oblikovalo več različnih podtem, in sicer: občutki, čustva, potreba po duhovnem razvoju, religiozne potrebe, potrebe po povezanosti družine in iskanju smisla življenja. Ugotovili smo, da starši različno doživljajo spiritualnost, da pri zagotavljanju svojih spiritualnih potreb uporabljajo različne pristope ter da je uporaba spiritualne oskrbe v zdravstvu omejena.
Starši se različno odzivajo na motnjo avtističnega spektra svojih otrok. Iščejo odgovore, zakaj se je ravno njim rodil tak otrok, sprašujejo se, če je to božja kazen ali gre za obsedenost otroka s črno magijo. Starši teh otrok izkazujejo potrebo po podpori in s pomočjo le-te začnejo sprejemati otroka.
Iz pregleda literature smo ugotovili, da so bile na področju spiritualnih potreb staršev otrok z motnjo avtističnega spektra narejene omejene raziskave. Treba bi bilo raziskati, kako bi se v proces zdravstvene nege vključila spiritualna oskrba in nudenje spiritualnih potreb.
Ključne besede: spiritualne potrebe, spektroavtistične motnje, otroci, družina
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 1036; Prenosov: 182
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. AVTIZEM V PRAVU IN SODNI PRAKSIAlena Gluhak, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti pravice, ki jih imajo osebe s spektroavtističnimi motnjami, pa tudi dolžnosti države, da takim osebam omogoči, da se lahko vključijo v družbo in vanjo prispevajo po svojih najboljših močeh.
Na začetku je predstavljen avtizem, ki poleg opisa pojma in naštetih vrst zajema tudi zgodovinski opis, značilnosti te nevrološko – biološke motnje, morebitne vzroke, ki privedejo omenjene motnje in statistične podatke, ki kažejo na drastično povečanje števila avtističnih otrok in otrok z motnjami avtističnega spektra.
V nadaljevanju je podrobneje predstavljena nacionalna zakonodaja, ki zajema področje zdravstva, socialnega varstva, starševskega varstva, vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja in drugih pravic, kot so davek in carine, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila in oprostitev plačila za uporabo cest.
Nadalje so v krajši obliki predstavljeni nekateri pomembnejši mednarodni pravni akti, ki na tem področju zavezujejo našo državo.
Zadnje poglavje je namenjeno sodni praksi na domačih tleh, katere je do sedaj malo. Skozi analizo primerov ugotovimo, da vendarle obstaja povezava med avtizmom in cepljenjem ter da obstaja izredno močna biološka verjetnost, da so cepiva odgovorna za nastanek avtističnih motenj.
Ključne besede: avtizem, spektroavtistične motnje, otroci s posebnimi potrebami, zdravstvo, socialno varstvo, starševsko varstvo, vzgoja in izobraževanje, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 1374; Prenosov: 210
Celotno besedilo (452,06 KB) |
3. OTROK S SPEKTROAVTISTIČNO MOTNJO IN DRUŽINAAna Trafela, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spektroavtistične motnje spadajo med pervazivne razvojne motnje. Pojavijo se v zgodnjem otroštvu, a nekateri prepoznajo znake takrat, ko naj bi otrok že govoril in se odzival na svoje ime, nekateri pa še pozneje. Motnja najbolj prizadene otroka na socialnem področju, saj imajo otroci težave v komunikaciji in socializaciji v družbi.
Postavitev diagnoze pri otrocih pa zelo vpliva na njihove starše in preostale družinske člane, saj je to motnja, ki se je ne da dokazati karseda hitro in tako ne vedo, kaj pričakovati. Veliko je prilagajanja v družini, družbi in okolici, saj tak otrok lahko zahteva veliko skrbi in odrekanja. Medicinska sestra mora ob obisku otroka in družine v pedopsihiatričnem dispanzerju postaviti pristen, dober, zaupljiv odnos. Starši potrebujejo veliko svetovanja in pomoči pri iskanju informacij o vzgoji in skrbi otroka s spektroavtistično motnjo.
Metodologija raziskovanja: V diplomsko delo vključimo anketno raziskavo in jo izvedemo s starši otrok, ki imajo spektroavtistično motnjo. Želimo raziskati, kakšno je življenje otroka, kako vpliva na družino in s kakšnimi spremembami se soočajo otrokovi starši. Uporabimo kvantitativno metodo dela, tj. z anonimnim anketnim vprašalnikom polodprtega in zaprtega tipa. Raziskava zajema 32 staršev, od tega 12 staršev v paru in 8 samo enega od staršev. Raziskavo izvedemo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor v Službi za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Rezultati: Na podlagi rezultatov ugotovimo, da je bilo veliko otrok starejših, ko se jim je motnja odkrila, čeprav starši prepoznavajo znake sprememb. V zdravstveno vzgojo bi morali vložiti več, saj veliko staršev išče informacije na spletu, kjer lahko naletijo tudi na lažne informacije. Uvidimo, da so medijsko slabo predstavljeni. Na tak način bi namreč lahko kaj prispevali v smislu boljšega ozaveščanja in širjenja znanja o spektroavtističnih motnjah.
Sklep: Mnogi starši iščejo informacije na spletu, zaradi česar bi morali več informacij in svetovanja ponuditi prek društev, knjig in medijev.
Ključne besede: spektroavtistične motnje, otrok, medicinska sestra, družina, pedopsihiatrični dispanzer
Objavljeno v DKUM: 22.10.2015; Ogledov: 2351; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,38 MB) |
