1. Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeVanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto.
Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q).
Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN.
Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije.
Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC.
Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti. Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta Objavljeno v DKUM: 10.04.2019; Ogledov: 1703; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. KINETIKA UMILJENJA IZOPROPILACETATAVanja Gajšek, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil opisati kemijsko kinetiko umiljenja izopropil acetata (CH3COOCH(CH3)2) z natrijevim hidroksidom (NaOH) v mešalnem šaržnem reaktorju pri petih različnih temperaturah (θ1 = 25 °C, θ2 = 27 °C, θ3 = 29 °C, θ4 = 31 °C in θ5 = 33 °C):
CH3COOCH(CH3)2 + NaOH → CH3COONa + C3H7OH
Reakcijo med izopropil acetatom in natrijevim hidroksidom smo zasledovali z merjenjem specifične prevodnosti. Z dobljenimi eksperimentalnimi vrednostmi smo določili presnovo ključnega reaktanta v odvisnosti od časa, konstanto hitrosti reakcije pri različnih temperaturah, Arheniusova parametra (aktivacijsko energijo in frekvenčni faktor) reakcije in s pomočjo teh podatkov določili red reakcije. Ključne besede: konstanta hitrosti reakcije, izopropil acetat, umiljenje, specifična prevodnost Objavljeno v DKUM: 17.10.2014; Ogledov: 1679; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. VPLIV VAN DER WAALSOVIH SIL NA TVORBO ASOCIIRANIH MOLEKULBernarda Kuster, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je preučiti vpliv van der Waalsovih sil na tvorbo asociiranih molekul. V ta namen smo izbrali površinsko aktivne snovi, ki imajo amfifilne lastnosti in vplivajo na povšinske in medfazne napetosti ter pri določeni koncentraciji, imenovani kritična micelna koncentracija (CMC), tvorijo molekulske skupke, ki jim pravimo micele. Kritično micelno koncentracijo smo določili trem površinsko aktivnim snovem: heksadeciltrimetilamonijevemu bromidu, tetradeciltrimetilamonijevemu bromidu in n dodeciltrimetilamonijevemu bromidu. Eksperimente smo izvajali pri temperaturah 25 °C, 30 °C in 35 °C s klasično konduktometrično metodo. Na osnovi rezultatov smo analizirali vpliv van der Waalsovih sil na proces asociacije molekul v micele.
Za izbrano temperaturno območje smo ugotovili, da vrednosti kritične micelne koncentracije rastejo s povišanjem temperature in da se z višanjem števila C atomov v molekuli površinsko aktivne snovi kritične micelne koncentracije znižujejo. Po izračunu stopnje ionizacije micele α, stopnje vezave protiiona β in standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji 〖∆G〗_mic^°, smo ugotovili, da so vrednosti standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji v vseh primerih negativne in s podaljševanjem alkilne verige v molekuli padajo, kar si razlagamo kot krepitev privlačnih van der Waalsovih sil, ki posledično povzročijo nastanek micele pri nižji vrednosti kritične micelne koncentracije. Ključne besede: van der Waalsove sile, specifična prevodnost raztopin, površinsko aktivna snov, kritična micelna koncentracija, heksadeciltrimetilamonijev bromid, tetradeciltrimetilamonijev bromid, n-dodeciltrimetilamonijev bromid Objavljeno v DKUM: 22.09.2014; Ogledov: 2092; Prenosov: 148
Celotno besedilo (2,44 MB) |
4. DOLOČITEV KINETIKE SINTEZE ACETILSALICILNE KISLINEVesna Dragojlović, 2011, diplomsko delo Opis: Aspirin, znan tudi kot acetilsalicilna kislina (CH3COOC6H4COOH), je salicilna droga, ki se pogosto uporablja kot učinkovito sredstvo za lajšanje manjših bolečin, antipiretik za zmanjšanje vročine in protivnetno zdravilo. Namen diplomskega dela je bila sinteza aspirina in določitev reda reakcije. Potek reakcije smo zasledovali z opazovanjem spreminjanja specifične prevodnosti šibkega elektrolita, ocetne kisline (CH3COOH), v odvisnosti od časa. Kinetiko reakcije proizvodnje ocetne kisline kot stranskega proizvoda pri sintezi aspirina iz salicilne kisline (HOC6H4COOH) in anhidrida ocetne kisline ((CH3CO)2O) smo preverili v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah:
HOC6H4COOH + (CH3CO)2O ↔ CH3COOC6H4COOH + CH3COOH
S poviševanjem temperature v reaktorju smo pospešili potek reakcije. Koncentracija reaktantov se med potekom kemijske reakcije zmanjšuje, medtem ko presnova narašča.
Na podlagi pridobljenih meritev in izračunov smo določili kinetične parametre in značilnosti sinteze aspirina (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo). Ugotovili smo, da reakcija sinteze aspirina poteka po kinetiki 2. reda. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da je kontinuirna metoda z opazovanjem specifične prevodnosti zelo koristna za neprekinjeno merjenje koncentracije.
Kemijska kinetika sinteze aspirina je še dokaj neraziskana tema, zato bodo vsekakor potrebne še dodatne raziskave, kar pušča odprta vrata za nadaljnje študije. Ključne besede: sinteza acetilsalicilne kisline, kemijska kinetika, konstanta proizvodnosti šibkega elektrolita, presnova, aktivacijska energija, red reakcije, specifična prevodnost Objavljeno v DKUM: 30.03.2011; Ogledov: 6173; Prenosov: 678 (2 glasa)
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. SINTEZA NATRIJEVEGA BENZOATAMartina Mlinarič, 2010, diplomsko delo Opis: Opravili smo industrijsko raziskovalno delo, sintetizirali smo natrijev benzoat za podjetje Henkel Slovenija d.o.o., saj le tega uporabljajo kot konzervans v kozmetičnih izdelkih, prav tako se uporablja tudi v živilski industriji kot dodatek hrani. Natrijev benzoat (NaC6H5CO2) smo sintetizirali iz natrijevega hidroksida (NaOH) in benzojske kisline (C7H6O2) v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah:
NaOH + C7H6O2 → NaC6H5CO2 + H2O
Zaželjeno je bilo kontinuirno spremljanje spreminjanja koncentracije reaktanta, zato smo poskusili z merjenjem električne specifične prevodnosti. Z merjenjem specifične prevodnosti in z uporabo teorije o močnih elektrolitih smo določili funkcijsko zvezo koncentracije v odvisnosti od časa in določili presnovo reakcije. Prav tako smo sintezo analizirali s titracijo in tudi dobili analogne rezultate kot pri merjenju specifične prevodnosti. Dobljeni produkt smo identificirali z infrardečo (IR) spektroskopijo, ga primerjali s standardom natrijevega benzoata in ugotovili, da mu povsem ustreza.
V podjetju Henkel Slovenija d.o.o. bodo še sledile nadaljne raziskave proizvodnje natrijevega benzoata, ki bodo prav tako strogo zaupne. Ključne besede: sinteza natrijevega benzoata, močni elektroliti, električna specifična prevodnost, infrardeča spektroskopija (IR) Objavljeno v DKUM: 14.12.2010; Ogledov: 3558; Prenosov: 159
Celotno besedilo (7,92 MB) |