Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

ŽIVALI V KULINARIČNEM DISKURZU: PRIMERI IZ SLOVENSKIH KUHARSKIH KNJIG
Nika Zupan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se umešča na področje kritičnih animalističnih študij. Ukvarja se z diskurzivnimi postopki ontološkega preoblikovanja živali v kulinaričnem diskurzu. Kritično analizira diskurz slovenskih kuharskih knjig, in sicer zajame v obravnavo kuharske knjige od razsvetljenstva, ko je izšla prva kuharska knjiga v slovenščini, do danes. S pomočjo teoretskega modela Carol Adams (2009) prikažemo, kako se v kuharskih receptih s postopki popredmetenja, fragmentacije in konzumacije živali strukturira nasilje. Ugotavljamo, da recepti v kuharskih knjigah starejših obdobij vsebujejo nazorne opise zakola in razkosavanja živali, kakor tudi neposredne reference na ubite živali in njihove dele. Analiza kaže na postopno večanje posrednih referenc in evfemističnih poimenovanj, prav tako s časom iz postopkovnih opisov izginjata popredmetenje in fragmentacija ter v tej strukturi žival kot živo bitje izginja iz referenčnega polja, posledično pa tudi iz naše zavesti. Trdimo, da se potreba po zakrivanju povezave med živaljo in konzumiranim objektom oblikuje sočasno z rejo živali v industrijskih obratih, kapitalistično hipereksploatacijo in poblagovljenjem živali. S tem, ko živali izginjajo tako dobesedno kot konceptualno, da postanejo naša hrana, se omejujejo tudi možnosti potrebnega etičnega premisleka o uporabi in zlorabi živali za človeško prehrano. S tem diplomskim delom si tako prizadevamo oblikovati poziv k vključitvi vidika živali v koncept prehranske pravičnosti.
Ključne besede: kulinarični diskurz, slovenske kuharske knjige, živali, speciesizem, kritična animalistika
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1337; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,33 MB)

KONCEPT NARAVE IN ŽIVALI V CANKARJEVI LITERATURI
Tomaž Podbevšek, 2016, diplomsko delo

Opis: S tematiziranjem nasilja nad nečloveškimi bitji je Cankar razširil polje izkoriščanja, moralno obsodil vsakršno izkoriščanje in zatiranje Drugega ter s tem do skrajnosti utemeljil svoja temeljna moralna prepričanja. Njegova globalna pravičnostna drža, ki jo je Cankar zavzemal kot socialist, ni dopuščala nobenega redukcionizma, kar pomeni, da je izkoriščanje živali/narave povezal z izkoriščanjem ljudi. Obravnavane črtice dokazujejo, da se je na Rožniku radikalizirala Cankarjeva pozicija. V nalogi smo z vidika ekokritike analizirali koncepte narave in živali, ki jih je mogoče pripoznati kot moralne subjekte, kritično smo ovrednotili simbolne konstrukte narave/živali, s katerimi se krni njihova subjektivizacija in opozorili na stereotipne reprezentacije ter spolne označitve narave/živali kot ženske. V njej smo izpostavili miselno paradigmo dualizma, antropocentrizem, antropomorfizem, evgeniko, uporabo živali/narave kot metafore ali simbola, udomačitev (domestifikacijo), idealiziranje narave in animalistični ekofeminizem. Cankar v črticah izpostavlja različne zatiralne mehanizme, ki vzdržujejo in ohranjajo status živali/narave na nizki ravni ter omogočajo njihovo nadaljnje izkoriščanje. Spoznali smo, da Cankar ni problematiziral samo človekovega odnosa do živali, temveč tudi same koncepte živalskosti in človeškosti, s čimer je vzpostavil možnosti za radikalno transformacijo odnosov med ljudmi in živalmi. Črtice spodbujajo globljo refleksijo človekovega odnosa do živali in obsojajo izključitev živali/narave iz etično-politične sfere ter zahtevajo pripoznanje inherentne vrednosti vseh živih bitij.
Ključne besede: ekokritika, ekofeminizem, animalistična etika, moralni status živali/narave, Ivan Cankar, antropocentrizem, antropomorfizem, speciesizem, evgenika, koncepcije živalskosti/človeškosti, Jure Detela.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2016; Ogledov: 2598; Prenosov: 330
Celotno besedilo (988,61 KB)

Moralna vrednost živali v diskurzu biotske raznovrstnosti
Branka Vičar, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek se osredinja na reprezentacijo živali v diskurzu biotske raznovrstnosti. Kritična diskurzivna analiza razkriva dve temeljni speciesistični predpostavki: 1. živali niso predstavljene kot bitja z intrinzično vrednostjo, ampak je njihova vrednost določena z uporabnostjo za človeške namene; 2. nosilci interesov niso posamezna bitja, ampak vrste. Diskurz biotske raznovrstnosti ima torej pomembno vlogo pri legitimizaciji človekove prevlade nad drugimi živalmi.
Ključne besede: biotska raznovrstnost, moralni status živali, speciesizem, kritične diskurzivne analize
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1965; Prenosov: 111
Celotno besedilo (86,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh