| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TERAPEVTSKO JAHANJE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI V KONJENIŠKEM KLUBU ZATON
Klaudija Rautar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del diplomske naloge je teoretičen, drugi del predstavlja praktični prikaz dela z empirično raziskavo. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge sem podrobneje predstavila in razčlenila terapevtsko jahanje, terapevtskega konja ter potek izobraževanja za hipoterapevta in inštruktorja jahanja za otroke s posebnimi potrebami. V drugem, praktičnem delu diplomske naloge je predstavljen konjeniški klub, kjer sem praktično izvajala diplomsko nalogo, t. i. Konjeniški klub Zaton. Predstavljena sta otroka pri katerima sem sodelovala pri izvajanju terapevtskega jahanja. Za starše otrok in terapevte sem pripravila anketne vprašalnike in jih tudi analizirala. Iz analize anketnega vprašalnika je videti, da so starši s terapijami zadovoljni, terapije se jim zdijo varne, terapevti pa strokovno podkovani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Terapevtsko jahanje, hipoterapija, športno rekreativno jahanje za osebe s posebnimi potrebami, specialno pedagoško jahanje/voltižiranje, osebe s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 3374; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

2.
VPLIV TERAPIJ S POMOČJO KONJA NA OTROKE Z MOTNJAMI V RAZVOJU
Marjeta Žvikart, 2011, diplomsko delo

Opis: Konj izžareva moč, ponos, spoštovanje, sprejema nas take, kot smo. Z vsakim človekom je pripravljen sodelovati in ga vzljubiti. Tako so se ustanovile terapije s pomočjo jahanja, kjer se lahko otroci z motnjami v razvoju naučijo sodelovati s konjem, se z njim povežejo, mu zaupajo in se s pomočjo vodenih terapij hitreje in bolje razvijajo. Prav zaradi zgoraj navedenih razlogov sem se tudi sama odločila opazovati terapije s pomočjo konja (TPK). Tri mesece sem se enkrat na teden srečevala z deklico, ki ima cerebralno paralizo, in dečkom z Downovim sindromom. Sestavila sem lastne kriterije, po katerih sem ocenjevala njun napredek na motoričnem in psihosocialnem področju. Staršem, terapevtki in vodički konja sem razdelila ankete, tako da sem pridobila podatke o predhodnih terapijah in njihovo mnenje o TPK. V svojem diplomskem delu sem ugotovila pozitivne učinke na obeh področjih. S konstantnimi vajami, ki smo jih izvajali, se je pri obeh otrocih izboljšalo ravnotežje, postala sta gibčnejša, razvila se je tudi koordinacija oko–roka. Tako sta sčasoma lažje zajahala in razjahala konja ter vsakič bolje izvajala dane naloge. Zravnala se jima je tudi hrbtenica. Zaupanje do konja sta prenašala tudi na druge ljudi, prav tako name, postala sta tudi komunikativnejša. Ugotovila sem, da so anketiranci s TPK zadovoljni, menijo celo, da bi jih bilo potrebno izvajati večkrat tedensko. Vsi se strinjajo, da pozitivno vplivajo na otroke in da so vidni pozitivni učinki na več področjih.
Ključne besede: Ključne besede: konj, TPK – terapije s pomočjo konja, hipoterapija, specialno pedagoško jahanje, športno-rekreativno jahanje, gibalni in psihosocialni razvoj, otroci z motnjami v razvoju.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2172; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici