1. Izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikihŠpela Čuš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Spanje je pomembno za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in otrokovih kognitivnih sposobnosti. V času hospitalizacije je moteno zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov. Namen zaključnega dela je raziskati možne načine in intervencije za izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih.
Metode: Izvedli smo pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Pri pregledu in izbiri raziskav smo upoštevali smernice PRISMA. Sintezo podatkov smo prikazali z vsebinsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 377 smo v analizo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da intervencije, kot so podporna oskrba, osvetljen glasbeni vrtiljak, uspavanka, intervencija s spanjem, v primerjavi s standardno oskrbo ob prejemu kemoterapije ter prilagoditev bolniškega okolja, pozitivno vplivajo na kakovost spanca v bolnišnici. Za pravljice, tehnike sproščanja, igro in telesno aktivnost pa bi bili potrebni bolj zanesljivi rezultati.
Razprava in zaključek: Posvečanje pozornosti otrokovim navadam in rutinam ter pristopi k izboljšanju spanca so ključnega pomena za spodbujanje spanca. Na kakovost spanja lahko vplivajo tudi kengurujčkanje, omejitev dremanja in uporaba kofeina kot farmakološki pristopi, vendar so potrebne dodatne raziskave. Nadaljnje raziskovanje ter preučevanje te tematike in intervencij lahko pripomore k večji kakovosti spanca hospitaliziranih otrok.
Ključne besede: Intervencije, spanje, bolnišnica, pediatrični pacienti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enotiDoroteja Falež, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu.
Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca.
Ključne besede: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 122
Celotno besedilo (889,68 KB) |
3. Spanje in splošno počutje študentov v času epidemije COVID-19 v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in Zoom izčrpanostjo : magistrsko deloVita Vuk, 2022, magistrsko delo Opis: V obdobju epidemije COVID-19 je veliko ljudi poročalo o težavah, povezanih s spanjem, prišlo pa je tudi do porasta uporabe zaslonskih naprav. Namen magistrskega dela je bil raziskati spanje in splošno počutje slovenskih študentov v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in z Zoom izčrpanostjo v obdobju druge uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. V končni vzorec je zajetih 719 študentov (80,7 % žensk, 19,1 % moških, 0,3 % neopredeljenih, povprečna starost 22,2 let, razpon od 18 do 29 let), ki so na daljavo izpolnjevali baterijo vprašalnikov, ki jo sestavljajo Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Lestvica depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) in Lestvica Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF), vključena pa so tudi vprašanja, vezana na zdravje in na druge parametre spanja. Ključne ugotovitve so, da se uporaba zaslonskih naprav čez dan in pred spanjem pomembno povezuje s parametri spanja, med katerimi so kakovost spanja, čas odhoda v posteljo, latenca uspavanja in dnevna neučinkovitost, povezuje pa se tudi z občutki anksioznosti, depresivnosti in stresa ter z Zoom izčrpanostjo. Ker so študenti nasploh ranljiva skupina za težave s spanjem in ker ostaja uporaba zaslonskih naprav pomemben del vsakdana tudi ob izzvenevanju epidemije, smo v magistrskem delu izpostavili pomembnost ozaveščanja študentov o zdravem spanju in o ustrezni uporabi zaslonskih naprav ter predstavili nekaj idej za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: spanje, splošno počutje, uporaba zaslonskih naprav, Zoom izčrpanost, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 22.12.2022; Ogledov: 1119; Prenosov: 182
Celotno besedilo (816,92 KB) |
4. Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad : magistrsko deloLara Korez, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Ključne besede: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,46 MB) |
5. Vpliv izmenskega in nočnega dela na kvaliteto spanja medicinske sestreLarisa Žula, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kako izmensko in nočno delo vplivata na kakovost spanja medicinske sestre. Spanje spada med fiziološke funkcije organizma in je zelo pomembno za normalno delovanje celotnega telesa. Izmensko delo je delo, ki omogoča kontinuirano 24-urno dejavnost. K izmenskemu delu prištevamo tudi nočno delo. Tovrstno delo lahko povzroča probleme zaradi premajhne količine potrebnega spanca, kar lahko vodi v slabo kakovost spanja.
Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo po smernicah PRISMA, s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute (JBI) pa je bila izvedena kritična ocena dokazov. V pregled smo vključili naslednje baze: PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Članki, na katere smo se omejili, ustrezajo izbrani temi, niso starejši od desetih let ter so prostodostopni in objavljeni v celoti.
Rezultati: Končna analiza vsebuje devet najustreznejših člankov na izbrano temo. Izbrani članki so nam podali jasno sliko kakovosti spanja medicinskih sester, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Ugotovili smo, da ima večina medicinskih sester slabo kakovost spanja. Spanje je še toliko slabše, kadar so v nočni izmeni.
Razprava in sklep: Zaradi slabe kakovosti spanja se med medicinskimi sestrami pogosto pojavljajo nespečnost, zaspanost in utrujenost. Nagnjene so k slabi kakovosti spanja, zlasti tiste, ki izvajajo izmensko in nočno delo. Izbrano področje je premalo raziskano, predvsem pri nas, v Sloveniji. V prihodnje bi se moralo izvesti več raziskav o kakovosti spanja medicinskih sester, da bi se ta lahko izboljšala, posledično pa tudi izvajanje izmenskega in nočnega dela.
Ključne besede: Izmensko delo, nočna izmena dela, vpliv, spanje medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1262; Prenosov: 368
Celotno besedilo (548,84 KB) |
6. Spalne navade in kakovost življenja odraslihAna Kegu, 2021, diplomsko delo Opis: Spanje je fiziološki proces, ki je pomemben pri vseh starostnih skupinah prebivalstva. Ustrezna kakovost in količina spanja sta ključni za ohranjanje zdravja. Motnje spanja postajajo vse večji problem, velikokrat niso ustrezno zdravljene. Za njihovo zdravljenje lahko uporabljamo farmakološke ali nefarmakološke ukrepe. Kakovost življenja sestavlja več elementov. Namen zaključnega dela je raziskati navade spanja in prisotnost motenj spanja ter ugotoviti kakovost življenja ljudi.
Uporabljena je bila presečna opisna raziskava z metodo anketiranja. V raziskavi je bil uporabljen vprašalnik The Pittsburgh sleep quality index – PSQI za oceno kakovosti spanja, ki smo mu dodali vprašanji, ki se nanašata na samooceno zdravja in kakovosti življenja. Raziskovalni vzorec je vključeval 300 oseb, starejših od 18 let. Rezultati so predstavljeni s pomočjo opisne statistike.
S svojim zdravjem je zadovoljnih 70 %, nezadovoljnih pa 5 % anketiranih. S spanjem je zadovoljnih 60 % in 14 % je nezadovoljnih. Kakovost življenja ocenjuje kot dobro več kot 70 % anketiranih. V raziskavi smo ugotovili, da so težave s spanjem prisotne pri 30 % odraslih, ki so sodelovali v raziskavi. Najpogosteje navedena težava s spanjem je, da anketirani ne morejo zaspati v 30 minutah. Ugotovili smo, da obstajajo povezave med kakovostjo spanja in kakovostjo življenja ter samooceno zdravja ljudi.
V raziskavi so glede na povprečno starost sodelovali večinoma mlajši in srednje odrasli, zato je bilo glede na druge raziskave zaznanih nekoliko manj težav s spanjem, saj kot je znano, se težave s spanjem s starostjo povečujejo. Motnje spanje so velik problem, saj zmanjšujejo kakovost spanja, posledično pa tudi kakovost življenja posameznika, zato je njihovo zgodnje odkrivanje in zdravljenje zelo pomembno.
Ključne besede: spanje, spalne navade, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1488; Prenosov: 302
Celotno besedilo (559,55 KB) |
7. Psihometrične značilnosti slovenske različice Pittsburškega vprašalnika kakovosti spanjaTadea Košir, 2021, magistrsko delo Opis: Spanje predstavlja eno izmed najbolj esencialnih življenjskih funkcij. Že ena noč nezadostne količine in/ali kakovosti spanja lahko dan kasneje povzroči spremembe, ki se kažejo na nivoju kognitivnega, emocionalnega in vsakodnevnega delovanja. Kakovost spanja lahko merimo s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja (PSQI). Njegove merske značilnosti so preverjale številne pretekle raziskave, ki so prišle do neenotnih ugotovitev glede faktorske strukture. V literaturi se kaže trend uporabe enofaktorske točkovalne metode vprašalnika ne glede na njegovo faktorsko strukturo. Namen tega dela je bil preveriti psihometrično ustreznost slovenske različice PSQI, in sicer njegovo faktorsko strukturo, zanesljivost in konstruktno veljavnost z Epworthsko lestvico zaspanosti, Lestvico depresije Centra za epidemiološke študije, Vprašalnikom zdravja pacientov in Kratko lestvico petih velikih. Vprašalnik je reševalo 453 zdravih posameznikov, 227 izmed njih je vprašalnik reševalo dvakrat. Rezultati psihometričnih analiz so pokazali, da se podatkom najbolje prilega hierarhični model drugega reda s tremi faktorji. Notranja konsistentnost za skupni rezultat je znašala α = .68, medtem ko je za podlestvice nižja, in sicer α = .43–.70, kar lahko pripišemo nizkemu številu indikatorjev na lestvico. Retestna zanesljivost v obdobju dveh do treh tednov je za skupni rezultat znašala ρ = .77, za podlestvice pa ρ = .61–.76. Vprašalnik PSQI je izkazal ustrezno konstruktno veljavnost; skupni dosežek je šibko pozitivno koreliral s prekomerno zapanostjo, šibko negativno koreliral s sprejemljivostjo in vestnostjo, zmerno pozitivno koreliral z depresijo in nevroticizmom ter zmerno do močno pozitivno koreliral s somatiko.
Ključne besede: Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja, spanje, konfirmatorna faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost
Objavljeno v DKUM: 26.04.2021; Ogledov: 1879; Prenosov: 412
Celotno besedilo (1,25 MB) |
8. Značilnosti spanja študentov v obdobju uradno razglašene epidemije Covid-19 v Sloveniji: vloga spalne higieneVesna Vrečko Pizzulin, 2020, magistrsko delo Opis: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Ključne besede: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1641; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,47 MB) |
9. Spalne navade študentov zdravstvene negeMarjetka Kelenc, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Pomanjkanje spanja je velik problem v današnjem svetu. Skupina, ki spanje še posebej zanemarja so študenti.
Metode: V teoretičnem delu zaključne naloge smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo s filozofijo pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V obravnavo smo vključili 103 ankete. Podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege ne spijo priporočenega števila ur, kar je problem predvsem tekom tedna, saj takrat spijo manj kakor čez vikend oz. med prostimi dnevi. Med vikendom in prostimi dnevi hodijo spat pozneje, pozneje se tudi zbujajo. Da zaspijo jih največ (34 %) potrebuje 10 minut. Polovica študentov ima težave s spanjem nekajkrat mesečno. Na kvaliteto njihovega spanca najbolj vpliva stres. Kar 53,4 % študentov se pogosto počuti utrujeno. Občasno se popoldanskega spanca poslužuje 55 % študentov. Po njihovem mnenju je potrebnih 7-8 ur spanca, da se počutijo spočite. 55 % jih ima občasno težave s koncentracijo. 92 % jih je mnenja, da spanec vpliva na razpoloženje. Med izpitnim obdobjem študenti spijo manj kot po navadi. Pred spanjem jih večina uporablja telefon, katerega ima v spalnici kar 96 % študentov. Najbolj priljubljen položaj spanja je na boku. Študenti so s svojim ležiščem zadovoljni.
Diskusija in zaključek: Nezdrave spalne navade negativno vplivajo na študente. Če želijo boljši spanec je potrebno, da spremenijo svoje spalne navade in da so ozaveščeni o posledicah pomanjkanja spanja.
Ključne besede: spanje, študenti, študenti zdravstvene nege, pomanjkanje spanja, kvaliteta spanja
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 1416; Prenosov: 228
Celotno besedilo (860,91 KB) |
10. Vloga staršev pri spalni rutini otrokKlavdija Beučar Brdnik, 2020, diplomsko delo Opis: Dobro spanje je pogoj za normalno delovanje človeškega organizma. Z njim vplivamo na zdravje posameznika, še posebej otroka, zato ima pomembno vlogo. Pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na otrokov kognitivni in telesni razvoj. Družina pomembno vpliva na spalne navade otrok, saj je od nje odvisno, kakšnega načina uspavanja se bo lotila, da bo ustrezalo tako otroku kot staršem. Pri tem lahko starši izbirajo med različnimi tehnikami uspavanja.
V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljena različna strokovna stališča avtorjev o družini in medsebojnih odnosih ter pomenu spanja. Prav tako so izpostavljene pomembne ugotovitve o motnjah spanja in nespečih otrocih. Predstavljeni sta tudi vloga družine pri sproščanju otroka pred spanjem in pomen tolažilnih navad.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 59 anketirank in 55 anketirancev. V raziskavi nas je zanimalo, kako starši uspavajo svoje predšolske otroke in kakšni so njihovi načini uspavanja glede na starost ter izobrazbo anketirancev. Pridobljene podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih analizirali s statističnim programom SPSS.
Podatki kažejo, da se starši najpogosteje poslužujejo branja pravljic pred spanjem in da pri nespečem otroku le včasih poiščejo strokovno pomoč. Večina staršev otroke uspava ob istem času, saj se zavedajo, da je ustaljen urnik pri otroku zelo pomemben.
Ključne besede: predšolski otrok, starši, uspavanje otrok, spanje otrok, spalna rutina
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1583; Prenosov: 234
Celotno besedilo (624,52 KB) |
