| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Molekularna in fenotipska karakterizacija stafilokokov, izoliranih iz kroničnih ran
Matija Primec, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: Staphylococcus aureus, kronične rane, kolonizacija, biofilm, enterotoksini, spa tipizacija
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
Epidemiološki in mikrobiološki pristopi za spremljanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor
Božena Kotnik Kevorkijan, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: Bolnišnične okužbe (BO) so okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo (OPZ), ki nastanejo v bolnišnici in predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Spremljanje njihove pogostosti se lahko uporablja kot kazalnik kakovosti za bolnišnice. K spremljanju spreminjanja pogostosti BO lahko pristopimo tudi s ponavljajočimi se presečnimi raziskavami BO. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) vsakih pet let koordinira izvedbo evropske presečne raziskave BO. Leta 2011 smo v Sloveniji opravili drugo Slovensko nacionalno presečno raziskavo BO (SNPRBO II), prevalenčno presečno raziskavo na dan (angl. point prevalence survey - PPS) v okviru evropske prevalenčne presečne raziskave BO. V raziskavi je sodeloval tudi Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. Visoko usposobljena zdravnica za obvladovanje in preprečevanje BO (ZOBO) je v UKC Maribor opravila vzporedno validacijo metode zbiranja podatkov, ki so jih zbrali anketarji v skladu s standardizirano metodologijo zbiranja podatkov, ki jo priporoča ECDC. Preverila je pravilnost zabeleženih podatkov za vse bolnike, pri katerih so anketarji prepoznali BO, in za vsakega petega bolnika, pri katerem anketarji niso prepoznali BO. Ob spremljanju širjenja mikroorganizmov znotraj bolnišnice in prepoznavanju izbruhov je pomembna tipizacija mikroorganizmov, ki so povzročili BO. V UKC Maribor smo se odločili za tipizacijo proti meticilinu odpornih zlatih stafilokokov (angl. Methicillin resistant Staphylococcus aureus, MRSA), saj je spremljanje MRSA obvezni kazalnik kakovosti v slovenskih bolnišnicah. Tipizirali smo tudi bakterijo Clostridium difficile (CD), saj marsikje v zdravstveno razvitih državah CD predstavlja kazalnik kakovosti in povzroča klinično pomembne okužbe. Za MRSA smo uporabili spa tipizacijo, za CD pa ribotipizacijo. Cilji doktorske naloge so vključevali: razvoj modificirane, delovno intenzivnejše metode za validacijo uporabljene »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v presečni raziskavi (»modificirana ECDC metoda«); ocenili smo prevalence BO ob uporabi »običajne ECDC metode« in »modificirane ECDC metode«, razvite v okviru doktorske naloge; občutljivost in specifičnost »običajne ECDC metode« za prepoznavanje BO v primerjavi z »modificirano ECDC metodo« ter potrebo po nadomestitvi »običajne ECDC metodo« z našo »modificirano ECDC metodo«. Opisali smo značilnosti bolnikov, vključenih v presečno raziskavo, izpostavljenost invazivnim postopkom, BO, izolirane mikroorganizme in odpornost nekaterih mikroorganizmov na izbrane antibiotike ali skupine antibiotikov, ter uporabo antibiotikov. Spremljali smo dva izbrana povzročitelja BO, MRSA in CD, v časovnem obdobju enega leta in ocenili pomen molekularnih tipizacij za prepoznavanje in nadzor BO. V PPS smo vključili 991 bolnikov, to je vse bolnike, ki so bili hospitalizirani v UKC Maribor na dan raziskave. O vsakem smo zabeležili številne podatke, tudi o dejavnikih tveganja za BO, zdravljenju s protimikrobnimi sredstvi in BO. Z obema metodama smo prepoznali 52 bolnikov, ki so na dan raziskave imeli vsaj eno BO oziroma so bili na dan raziskave še vedno zdravljeni zaradi BO. Ustrezna ocena prevalence BO je bila 5,2 % (s 95 % intervalom zaupanja 3,9 % - 6,8 %). Največ BO so imeli bolniki v enotah za intenzivno zdravljenje (EIZ) 25,0 %, na kirurških oddelkih je imelo BO 6,2 % bolnikov, na ginekološkem in porodnem oddelku 4,4 %, na internih oddelkih 3,1 % bolnikov. Z univariatnimi in multivariatnimi analizami smo opredelili neodvisne dejavnike tveganja za BO: prisotnost vsadka v zadnjem letu, prisotnost urinskega katetra, operacija v zadnjih 30 dneh in intubacija. Skupno smo prepoznali 66 BO. Najpogostejše so bile okužbe spodnjih dihal (25 %), okužbe kirurške rane in okužbe sečil. 9 % BO je bilo prisotnih že ob sprejemu bolnika v UKC Maribor, 91 % BO pa je bilo pridobljenih v času aktualne hospitalizacije, največ v obdobju 4.–7. dne po sprejemu. V
Ključne besede: bolnišnične okužbe, presečna raziskava, prevalenca, proti meticilinu odporen Staphylococcus aureus - MRSA, Clostridium difficile, spa tipizacija, ribotipizacija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 533; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Optimizacija procesa izdelave jedrovnikov
Blaž Štor, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil podjetje Kovis-Livarna d. o. o. in optimizacijo procesa izdelave jedrovnikov. Za nalogo je potrebno optimizirati izdelovanje jedrovnikov, ki zaradi svoje edinstvenosti in zapletenosti potrebujejo več časa za izdelavo. Tukaj bi se predvsem osredotočil na izdelavo ohišja jedrovnika, ki je pomembno za vpenjanje jedrovnika na obdelovalni stroj. Zaradi edinstvenosti posameznega jedrovnika je ohišje vedno drugačno. V diplomski nalogi sem tipiziral izdelavo jedrovnikov. S tem sem omogočil izdelavo ohišja na CNC stroju. Med seboj sem primerjal postopka ročne in strojne izdelave, s podatki pridobljenimi s strani podjetja in ostalo razpoložljivo literaturo
Ključne besede: livarstvo, jedrovnik, optimizacija, tipizacija, ročna izdelava, strojna izdelava
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

4.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Ključne besede: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 660; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
TIPIZACIJA POGONSKEGA SKLOPA VOZA INDUSTRIJSKE PEČI ZA TERMIČNO OBDELAVO MATERIALOV
Tomaž Bosio, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje postopek zasnove, tipizacije in standardizacije pogonskega sklopa voza industrijske peči za uporabo v podjetju BOSIO d.o.o. Magistrsko delo se začne s kratkim povzetkom zgodovine razvoja industrijskih peči, njihovo klasifikacijo in opisom komorne peči z vozičkom. Sledi zasnova in razdelitev pogonskih sklopov glede na obremenitve. Za vsak tip pogonskega sklopa smo definirali komponente, ki so bile ustrezno preračunane in standardizirane. V zaključku magistrskega dela so predstavljeni doseženi cilji, ki dokazujejo, da smo uspešno tipizirali pogonski sklop. Navedli smo tudi usmeritve za nadaljevanje dela na tem področju.
Ključne besede: industrijska peč, pogoni, strojni elementi, tipizacija
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 855; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

6.
TIPIZACIJA OBSTOJEČIH IN NAČRTOVANIH PARKIRNIH POVRŠIN V SREDIŠČU MARIBORA
Aleksandra Šerjan, 2014, diplomsko delo

Opis: V tej nalogi so osrednja tema parkirne površine v središču mesta Maribora. Najprej so predstavljene z vidika zakonodaje in druge pomembne dokumentacije. Opisane so različne delitve parkirnih površin, ki so nato tudi tipizirane za potrebe inventarizacije. Predstavljen je postopek izvedbe inventarizacije, vključno z rezultati. Pridobljeni rezultati so tudi analizirani na podlagi zadnje uradne inventarizacije iz leta 2006. Na koncu sledijo najpomembnejši načrti Mestne občine Maribor na področju mirujočega prometa in sklepne misli.
Ključne besede: parkiranje, parkirišča, parkirne površine, inventarizacija, tipizacija, promet, Maribor
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1095; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
POLIMORFIZMI IZBRANIH KANDIDATNIH GENOV ZA OTROŠKO ASTMO: META-ANALIZA GENETSKIH ASOCIACIJSKIH ŠTUDIJ
Tadej Zorjan, 2013, magistrsko delo

Opis: Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal v zadnjih desetletjih, saj prizadene okrog deset odstotkov ljudi. V Sloveniji za astmo zboli približno 5 % odraslih in 10 % otrok. Na njen razvoj vplivata tako okolje, kot genetska zasnova posameznikov. V številnih študijah so z astmo povezovali že več kot 600 genov, prispevek vsakega izmed njih pa je verjetno majhen. Mnogi geni, ki bi lahko imeli pomemben vpliv v patogenezi astme še niso poznani oz. si študije o njihovi vlogi na nastanek in fenotip med sabo nasprotujejo. Kandidatni geni se razlikujejo tudi med populacijami. Genetsko ozadje še kljub mnogim raziskavam ni razjasnjeno, saj gre za več-gensko bolezen. Raziskovalci skušajo astmo genetsko opredeliti s študijami na velikih vzorcih in s potrjevanjem rezultatov predhodnih raziskav. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo orodij bioinformatike izbrati polimorfizme posameznega nukleotida (SNP) kandidatnih genov za astmo ter z meta-statistično analizo predhodnih študij ugotoviti, kakšna je njihova vloga. Prav tako smo izbrane SNP-e analizirali pri slovenski populaciji. Genotipizirali smo 288 otrok z astmo, od tega 84 z neatopijsko in 189 z atopijsko obliko astme ter 186 zdravih posameznikov kot kontrolno skupino. Ugotovili smo, da je razvoj otroške astme povezan s polimorfizmoma na genih CTLA4 in SLC22A5 in sicer je v skupini bolnikov značilno višja frekvenca genotipov AA (15,1 %) za SNP na genu CTLA4 v primerjavi s kontrolno skupino (24 %; p = 0,027) in prav tako pa je tudi v skupini astmatikov višji delež homozigotov za G (56,5 %) kot v skupini zdravih (55,2 %). Vpliva polimorfizmov na genih IL4, IL4R, NR1/2 in PTGER4 na razvoj astme v slovenski populaciji nismo potrdili, ugotovili pa smo vpliv le teh na potek bolezni, kar se kaže v statistično značilnih razlikah v kliničnih parametrih med bolniki z različnimi genotipi. Z meta-statistično analizo kandidatnih genov pa smo dobili statistično značilne razlike med obema skupinama pri treh polimorfizmih in sicer CCR5_del32 (p = 0,003), CTLA4_+49AG (p = 0,009) in IL4_C+33T (p = 0,02). Ti podatki lahko v bodoče pomembno prispevajo k razumevanju patogeneze astme, ugotovitve o povezavi polimorfizmov z odzivom na terapijo pa lahko vodijo do diagnostične in terapevtske obravnave, ki bo ukrojena po meri vsakega posameznega bolnika z astmo, ter zato veliko učinkovitejša, hitrejša in z manj stranskimi učinki.
Ključne besede: Astma, asociacijska študija, meta-statistična analiza, genska tipizacija, polimorfizem posameznega nukleotida.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 2144; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

8.
ANALIZA POLIMORFIZMOV IZBRANIH GENOV PRI OTROCIH Z ASTMO TER POVEZAVA TEH POLIMORFIZMOV S FENOTIPOM ASTME IN ODZIVOM NA TERAPIJO
Petra Perin, 2010, diplomsko delo

Opis: Astma je najpogostejša kronična bolezen otrok. Gre za vnetje dihal neznane etiologije. Je kompleksna bolezen, katere nastanka ni mogoče pojasniti z enim samim mehanizmom ali genom, pomemben vpliv pa ima tudi okolje. V številnih študijah so z astmo povezovali že več kot 100 genov, prispevek vsakega izmed njih pa je verjetno majhen. Mnogi geni, ki bi lahko imeli pomemben vpliv v patogenezi astme še niso poznani oziroma si študije med sabo nasprotujejo o njihovi vlogi na nastanek in fenotip astme. Kandidatni geni se razlikujejo tudi med populacijami. Preverili smo, kakšno vlogo imajo nekateri izmed kandidatnih genov pri slovenskih otrocih z astmo. Večina študij je zajela astmatike kot celoto. Mi smo preučili povezave kandidatnih genov posebej za skupino atopijskih in neatopijskih astmatikov. V naši študiji smo tudi preverili kakšen vpliv imajo izbrani polimorfizmi na klinične parametre pri astmi in kako vplivajo na odziv na terapijo z glukokortikoidi pri slovenskih otrocih z astmo. Z orodji bioinformatike smo izbrali 9 polimorfizmov v 9 genih. Genotipizirali smo 108 otrok z astmo, od tega 28 z neatopijsko in 80 z atopijsko obliko astme ter 92 zdravih kontrol. Genotipizacijo smo izvedli s pomočjo verižne reakcije s polimerazo (PCR) in s pomočjo metode polimorfizma dolžin restrikcijskih fragmentov (RFLP). Ugotovili smo povezavo polimorfizmov na genih CCR5, IL13 z neatopijsko ter na genu RANTES z astmo nasploh pri slovenskih otrocih, pri polimorfizmih na 8 genih smo ugotovili vpliv na klinične parametre pri astmi. Naša študija je prva, ki je povezala gena IL12B in IL13 z deležem dušika v izdihanem zraku pri astmatikih. Prav tako smo prvi, ki smo ugotovili vpliv genov IL13 in ORMDL3 na protiastmatično terapijo z glukokortikoidi. Ti podatki lahko v bodoče pomembno prispevajo k razumevanju patogeneze astme, ugotovitve o povezavi polimorfizmov z odzivom na terapijo pa lahko vodijo do diagnostične in terapevtske obravnave, ki bo ukrojena po meri vsakega posameznega bolnika z astmo, ter zato veliko učinkovitejša, hitrejša in z manj stranskimi učinki.
Ključne besede: Astma, asociacijska študija, polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov, genska tipizacija
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 3071; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici