1. Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih : magistrsko deloJasmina Mitev, 2022, magistrsko delo Opis: Univerzalna definicija sovražnega govora ne obstaja, zato se ta v okviru posameznih držav in organizacij, predvsem pa na eni strani na evropskih tleh, na drugi strani pa na ameriških tleh, razlikuje. Enako velja za sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih, četudi so zanj dodatno značilne še nekatere ključne lastnosti, kot so stalnost, potujočnost, anonimnost, medjurisdikcijska narava spletnih vsebin, širok nabor spletnih družbenih omrežij, etc. Problematika se pojavi že pri samoregulacijskih politikah posameznih spletnih družbenih omrežjih, pri čemer je razvidno, da e.g. Facebook, Instagram in Twitter, kot ena izmed največjih tovrstnih omrežij, sovražni govor pojmujejo drugače. S tem imamo v mislih razlike že v samem poimenovanju tega pojma, nadalje razlike glede tega, koga oziroma katere skupine posamezna spletna družbena omrežja vštevajo med zaščitene kategorije na podlagi določenih osebnih okoliščin, nenazadnje pa v podrobnejši izpeljavi teh splošnih definicij. Ta spletna družbena omrežja torej sovražni govor najprej prepoznavajo, nato pa se nanj morebiti odzivajo in ga sankcionirajo predvsem preko svojih lastnih smernic oziroma pravil. Do te situacije pride, ker platforme družbenih medijev običajno niso vezane na teritorialnost oziroma jurisdikcijo določenega ozemlja, na katerem se zgolj uporabljajo, nimajo pa tam svojega sedeža podjetja. V kolikor pa ima določeno podjetje družbenih medijev sedež v določeni nacionalni jurisdikciji, bodo predpisi te jurisdikcije nanj neposredno vplivali, kar bo posledično (običajno) pomenilo tudi večjo odzivnost na (dodatne) zahteve te jurisdikcije po omejitvi sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih. A izpostaviti velja, da večino teh spletnih družbenih omrežij upravljajo ameriška (zasebna) podjetja, s sedežem v posameznih državah Združenih držav Amerike, zato se zanje (običajno) uporabi zgolj tista jurisdikcija, ki je značilna za ameriški prostor. Za slednjega je sicer res značilna poudarjena svoboda govora kot splošno pravilo že na ustavni ravni, a se ta v skladu z odločitvami sodišč ne razširi na zasebna podjetja. To poenostavljeno pomeni, da so ta podjetja upravičena do uporabe svojevrstnih (lastnih) smernic, glede katerih je njihova odgovornost izključena. Ravno nasprotno pa za evropske standarde ni dovolj, da bi bil sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih prepuščen njihovi samostojni ureditvi, zato je zanje značilna strožja ureditev bodisi na ravni posameznih držav bodisi na mednarodni ravni. Predvsem pri prvi je potrebno biti izjemno previden, da ne bi s takšno ureditvijo organi posameznih držav pretirano posegali v eno izmed temeljnih svoboščin posameznika, tj. v svobodo izražanja. Zato je toliko pomembnejša ureditev tematike na mednarodni ravni, predvsem z ureditvijo Evropske unije, ki do tovrstne tematike pristopa previdneje, a hkrati daje minimalna skupna načela prepoznavanja, odziva in posledic sovražnega govora na spletnih družbenih omrežjih njenim državam članicam.
Ključne besede: sovražni govor, spletna družbena omrežja, Facebook, Instagram, Twitter, evropski standardi, ameriški standardi, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 1587; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Krepitev medijske svobode : varstvo novinarjev v Evropi, sovražni govor, dezinformacije in vloga platform2022 Opis: Knjiga podaja prispevek h gradnji enotnega okvirja za področje medijske svobode v Evropski uniji. V tem pogledu orisuje položaj medijske svobode pri vstopanju držav v EU in nastajajoči pravni okvir za zaščito medijske svobode kot temelja demokracije v državah članicah EU. Od začetnega pristopa k medijem kot enemu od storitvenih sektorjev, ki naj se mu zagotovijo prednosti enotnega trga, je danes v ospredju posebna narava medijev kot akterja zagotavljanja demokracije. Knjiga razpravlja o pristojnostih EU za sprejetje pravnih standardov medijske svobode in novejših zakonodajnih predlogih s tega področja. Poudarjeni so tudi področje preprečevanja širjenja lažnih novic, tožbe SLAPP, katerih cilj je ustrahovati in strokovno diskreditirati njihove tarče, ter področje lastništva in financiranja medijev. Posebni poglavji sta namenjeni spletnemu sovražnemu govoru ter zaščiti žvižgačev v EU. Avtorice ugotavljajo, da bo večji izziv kot sprejem zakonodaje za zaščito medijske svobode v EU njeno izvrševanje v praksi.
Ključne besede: medijska svoboda, napadi na novinarje, zaščita žvižgačev, lastništvo medijev, sovražni govor, pristojnosti EU
Objavljeno v DKUM: 14.12.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 94
Celotno besedilo (4,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sovražni govor na družbenih omrežjih med mladimi v Sloveniji : magistrsko deloKlavdija Kuzkin, 2022, magistrsko delo Opis: Sovražni govor je obstajal že pred spletom, vendar je s prihodom spleta postal bistveno bolj razširjen in težje obvladljiv. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos med mladimi in sovražnim govorom na spletu, še posebej na družbenih omrežjih. Metodološko je bila naloga zasnovana na kombinaciji sedmih delno strukturiranih intervjujev in spletne ankete na vzorcu (N = 296) mladih. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je skoraj 80 % vprašanih že bilo priča sovražnemu govoru na spletu, pri čemer je zaznava sovražnega govora bistveno bolj pogosta pri ženskah (ro = 0,205). Slednje lahko vsaj delno povežemo z ugotovitvijo, da ženske bistveno pogosteje uporabljajo družbena omrežja kot moški (ro = 0,354). Naša raziskava je nadalje pokazala, da je bilo dobrih 29 % vprašanih že izpostavljenih blatenju njihovega videza, skoraj 27 % vprašanih pa je tudi že doživelo, da so bile brez njihovega dovoljenja na spletu deljene njihove fotografije, ki so jih prikazovale v nerodnem položaju. Na splošni ravni skoraj četrtina mladih zase meni, da so že bili žrtve sovražnih komentarjev na spletu. Mladi se sicer dobro zavedajo nevarnosti takšnega spletnega delovanja, saj jih skoraj 94 % meni, da lahko sovražni govor na spletu pripelje do samomora. Pri tem je zaskrbljujoče, da se večina (56 %) mladih ne zaveda možnosti prijave sovražnega govora na spletu. Posebej so nas zanimali tudi dejavniki pisanja sovražnih komentarjev. Med demografskimi napovedniki izstopa spol, pri čemer ženske precej manj pogosto pišejo sovražne komentarje (ro = –0,291), kar je tudi skladno z že obstoječimi ugotovitvami raziskovalcev. Po naši oceni najzanimivejša ugotovitev celotne magistrske naloge pa se nanaša na vpliv družinskih odnosov. Izkazalo se je namreč, da sovražne komentarje bistveno pogosteje pišejo mladostniki iz družin z manj kakovostnimi odnosi (ro = –0,257). Gre za družine, kjer je po poročanju naših respondentov manj medsebojne pomoči in povezanosti ter več prepirov, poniževanj in nasilja.
Ključne besede: sovražni govor, družbeno omrežje, splet, mladi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 17.11.2022; Ogledov: 1031; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,91 MB) |
4. |
5. Sovražni govor v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih : magistrsko deloTaša Šegula, 2020, magistrsko delo Opis: V zavetju anonimnosti digitalnega okolja smo priča uporabniškim vsebinam, ki so mnogokrat prizorišče nestrpnosti, diskriminacije in sovražnega govora. V okviru svoje raziskave se osredotočamo na pojavnost sovražnega govora v slovenskih spletnih uporabniških komentarjih, pri čemer analiziramo komentarje treh slovenskih medijev, in sicer RTV Slovenija, Mladina in Reporter. Ugotovitve kažejo, da tisti, ki udejanjijo sovražni govor, posegajo predvsem po posredno izraženem sovražnem govoru. Prav tako ugotavljamo, da lahko potegnemo vzporednice med pojavnostjo sovražnega govora znotraj medijske vsebine in pojavnostjo sovražnega govora v okviru uporabniških komentarjev. Ugotavljamo tudi, da se v sami realizaciji sovražnega govora le-ta najpogosteje realizira s pomočjo ironije, sarkazma, stereotipizacije in posmehovanja.
Ključne besede: sovražni govor, uporabniški komentarji, regulacija na spletu, regulacija sovražnega govora
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1311; Prenosov: 153
Celotno besedilo (920,11 KB) |
6. Sovražni govor kot kaznivo dejanje : diplomsko deloJasmina Mitev, 2019, diplomsko delo Opis: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Ključne besede: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2019; Ogledov: 2917; Prenosov: 360
Celotno besedilo (394,83 KB) |
7. Pravica do pozabe: meje dopustnosti medijskega poročanja : meje dopustnosti medijskega poročanjaDaša Jurišič, 2019, magistrsko delo Opis: Kaj in kje pravzaprav so meje medijskega poročanja? Vprašanje, na katero ne moremo dati celovitega odgovora. V informacijski dobi, ki nas obkroža, je na svetovnem spletu ali v tiskanih medijih pravzaprav lahko že vsak avtor besedil, ki so nato na vpogled širši javnosti. V magistrski nalogi se v prvem delu osredotočamo na pojem medijskega poročanja, kaj obsega ter na analizo njegovih vplivov in učinkov. S podrobno analizo pravnih institutov tako poskušamo v delu podrobno razčleniti, opredeliti in prikazati medsebojne korelacije med svobodo govora, medijsko svobodo in osebnostnimi pravicami. Na več mestih tako v nalogi ponazorimo zakonsko praznino, ki obstaja na tem področju. Z nalogo skušamo vsebinsko zelo obsežno tematiko strniti v zaključeno celoto, ob branju katere bo bralec prišel do spoznanja, da je Slovenija na tem področju zakonsko pomanjkljivo urejena, da ne sledi trendom zahodnega sveta, temveč ostaja v senci preteklosti. S podrobno ponazoritvijo vedno bolj aktualnega sovražnega govora želimo izpostaviti pereč problem medijskega poročanja. Ključna nit v celotni nalogi je ponazoriti in predstaviti tanko mejo med svobodo izražanja kot avtorsko pravico in med pravico do zasebnega življenja. Pravica do pozabe je prva v nizu modernejših pravic, ki so se razvile kot posledica zlonamernega pisanja o individuumih. Posameznik v sodnem boju proti medijski hiši, proti avtorju, proti neupravičeni vsebini, ki se nanaša nanj, njegovo življenje in zasebnost. V nalogi izpostavljamo prepletenost institutov, ki naj bi na eni strani zagotavljali svobodo govora in jo na drugi strani upravičeno omejevali.
Ključne besede: pravica do pozabe, medijsko poročanje, svoboda govora, medijska svoboda, sovražni govor
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1581; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,66 MB) |
8. Medkulturna analiza sovražnega govora na primeru anonimnih slovenskih in nemških spletnih komentarjev o beguncihMarko Novak, 2018, magistrsko delo Opis: Migrantska in finančna kriza v Evropi sta v preteklih desetih letih povzročili družbeno-ekonomsko spremembo, ki Evropo nagiba k populističnemu javnemu diskurzu ter se zrcali v sovražnem govoru in nestrpnosti do drugih kultur in jezikov. Magistrska naloga analizira pojav sovražnega govora na spletu v treh izbranih medijih, in sicer v dveh nemško govorečih (avstrijskem Krone.at in nemškem Focus.de) in enem slovenskem (Rtvslo.si) v obdobju od leta 2015 do začetka leta 2018 ter raziskuje, kako prevajalci prevajajo izraze sovražnega govora. Cilj in namen magistrske naloge je prikazati pomen sovražnega govora na slovenskem, nemškem in avstrijskem portalu kot študije primera ter širitev populizma in ksenofobije kot posledice migrantske krize.
V empiričnem delu naloge smo predstavili in analizirali prevode študentov Oddelka za prevodoslovje prve in druge stopnje ter analizirali razlike v strategiji prevajanja, izkušnjah in ustreznosti prevodov. Pripravili smo tudi slovensko-nemški glosar izrazov sovražne terminologije, ki smo jo izsledili pri empirični raziskavi izbranih spletnih portalov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji.
V prvem delu magistrske naloge smo predstavili teoretična izhodišča, s katerimi želimo opredeliti pojem sovražnega govora v mednarodnem okolju in diskurzu, ter kako se le-ta odraža pri prevajanju kot medkulturni aktivnosti, ki omogoča sporazumevanje med različnimi jeziki in kulturami.
V drugem delu magistrske naloge bomo na osnovi pilotnega projekta s študenti prvo-stopenjskega študijskega programa »Medjezikovne študije – nemščina« in drugo-stopenjskega programa »Prevajanje in tolmačenje« na mariborski univerzi predstavili prevode obeh skupin prevajalcev in analizo njihovih prevodov.
V zaključni in sklepni fazi magistrske naloge bomo predstavili slovensko-nemški glosar najpogostejših izrazov sovražnega govora, ki so se pojavljali tako v slovenskem kot tudi v nemškem in avstrijskem spletnem mediju.
Ključne besede: prevajanje, sovražni govor, mediji, spletni portali, etika prevajanja, neustrezni prevodi
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1366; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,68 MB) |
9. Kazenskopravne omejitve svobode izražanjaAna Černec, 2017, magistrsko delo Opis: Svoboda izražanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, saj je pogoj za učinkovito demokratično državo in za funkcioniranje drugih pravic in svoboščin. Kljub svoji pomembnosti pa svoboda izražanja ni absolutna pravica, saj se jo lahko omeji zaradi varstva pravic drugih oseb in iz razlogov nacionalne varnosti, varstva javnega reda in miru, zdravja ali morale. Pri tem gre najpogosteje za kolizijo med pravico do svobode izražanja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic.
Kazenskopravne omejitve svobode izražanja so predvidene v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1). Tako KZ-1 omejuje svobodo izražanja v osemnajstem poglavju pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime ter v kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1). Prav pri tem kaznivem dejanju, ki je v bistvu sovražni govor v ožjem smislu, prihaja do največ nesoglasij glede njegove interpretacije.
Največ prahu je dvignilo pravno mnenje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki v svoji interpretaciji tega kaznivega dejanja dopušča minimalne omejitve svobode izražanja. Mnogi pravni strokovnjaki očitajo državnim tožilcem, da sovražne govora ne preganjajo dovolj, kar utegne povzročiti nestrpnosti v državi.
Ključne besede: človekove pravice, kazensko pravo, svoboda izražanja, omejitve svobode izražanja, sovražni govor, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 2193; Prenosov: 352
Celotno besedilo (850,30 KB) |
10. Objave javnih oseb na socialnih omrežjihUrška Leitinger, 2017, diplomsko delo Opis: V nalogi sta obravnavani vprašanji: ali je socialno omrežje kot javni ali zasebni prostor v interesu javnosti in ali je javna oseba, ob moralno sporni objavi kazensko odgovorna. Postavljene so definicije socialnih omrežij, zasebnega in javnega, interes javnosti in delitvijo javnih oseb na relativno in absolutno javne. Z analizo objav izbranih javnih oseb in odziva medijev na sporne objave, je ugotovljeno, da je socialno omrežje javno ali delno javno okolje, kjer svoboda izražanja ni absolutna, neprimerne objave pa so lahko tudi kaznovane.
Ključne besede: socialna omrežja, Twitter, Facebook, javno, zasebno, javne osebe, interes javnosti, svoboda govora, sovražni govor
Objavljeno v DKUM: 03.07.2017; Ogledov: 2707; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,30 MB) |
