| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
UREDITEV SOSESKE NA JUŽNEM ROBU MURSKE SOBOTE V ENOTAH UREJANJA PROSTORA SO99 IN MS30
Andreja Granfol, 2015, magistrsko delo

Opis: Rast in širitev mest povzroča spremembe v strukturi mest. S preseljevanjem prebivalstva iz notranjih delov mest na zunanje dele, s pojavom suburbanizacije, dobi rob mesta veliko vlogo v načrtovanju in oblikovanju mest. Magistrsko delo obravnava širjenje mesta na južnem območju mesta Murska Sobota. Tam je v načrtu izgradnje južna mestna obvoznica. Nastane območje med mestom ter obvoznico, ki smo ga skozi nalogo obravnavali v dveh delih. V prvem delu naloge smo analizirali širše ter ožje območje, raziskovali rob mesta in njegovo podobo. Analizirali smo tudi obravnavano območje glede razvojnih potencialov. Tako nas je ta prvi del vodil v drugega. Zasnovali smo sosesko, ki vključuje stanovanjski del in del s centralnimi dejavnostmi. Vsako posebej je razdeljeno na posamezne enote, znotraj katerih je več tipov gradenj. Tako smo uredili novonastalo območje v razgibano sosesko z velikimi zelenimi površinami, ki skupaj z južno mestno obvoznico ustvarjajo novi mestni rob.
Ključne besede: urbanizem, suburbanizem, rob mesta, soseska
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (204,71 MB)

12.
Vidiki socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk
Vanja Skalicky, Metka Sitar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Poglavje izpostavlja nekatere vidike socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk, ki so bile v Sloveniji praviloma osedotočene na gradnjo večstanovanjskih objektov in objektov z javno vsebino ter odprtih površin oz. površin namenjenih mirujočemu prometu. Kot fenomen predstavljamo značilne vplive skandinavskih modelov, zlasti švedskih, ki so korenito spremenili urbanistično in arhitekturno prakso v Sloveniji in jo obravnavamo iz zgodovinske vidika s poudarkom na organizaciji in načrtovanju povojne izgradnje stanovanjskih sosesk v Mariboru. Sodobne metode urbane prenove kot odločilni dejavnik izpostavljajo nove pristope v načrtovanju odprtega prostora za dvig kakovosti urbanega okolja in s tem kakovosti bivanja na splošno.
Ključne besede: socialna trajnostnost, kakovost bivanja, stanovanjska soseska, odprt javni prostor, prenova, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 531; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (98,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

13.
BIVANJE V URBANEM GOZDU
Kaja Vidovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Še vedno obstaja mnogo ljudi, ki ne želijo bivati v strogem centru mesta, vendar kljub temu želijo imeti vse oskrbne točke na dosegu. Hkrati želijo bivati v neposredni bližini narave, ki jim nudi rekreacijo in počitek. Mesto Maribor je obdano z gozdovi in drugimi zelenimi ekosistemi. Nekateri so oskrbovani in negovani, drugi so na meji degradiranega stanja. In prav slednji predstavljajo možnost za drugačno uporabo. Ideja po združitvi gozda in grajenega tkiva ni nova, izčiščeni koncepti takšnih naselij so se pojavljali že v 20. stoletju. Magistrsko delo se ukvarja z izzivom, kako združiti novo stanovanjsko naselje in gozd na Studencih, pri čemer se predpostavlja bivanje z gozdom kot bivanjska prednost in kjer se izognemo uničevanju zelenega sistema. Preučuje alternativno gradnjo, ki pri nas ni v ospredju, v tujini, npr. v Skandinaviji, pa večina stanovanjskih sosesk sobiva z gozdom.
Ključne besede: stanovanjska soseska, Studenci, bivanje v gozdu, gozd
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 577; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (91,78 MB)

14.
STANOVANJSKA SOSESKA NA IZTEKU ZAHODNE MARIBORSKE OBVOZNICE
Alja Ivačič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo v skladu s trajnostnimi principi 21. stoletja zasnovali stanovanjsko sosesko na izteku zahodne mariborske obvoznice. Izbrana lokacija je trenutno pridelovalna površina s cerkvijo, šolo in gasilskim domom na JV delu območja. Načrtovana stanovanjska soseska z lego ob mestni obvoznici zaključuje niz stanovanjskih blokov in oblikuje mestni rob. Predvidena urbanistična ureditev lokacije omogoča sproščen način bivanja na robu mesta, k čemer pripomorejo fleksibilna stanovanja, ki stanovalcem omogočajo poljubno oblikovanje lastnega bivanjskega prostora. Poleg kvalitetnih bivalnih enot pa stanovanjska soseska ponuja tudi raznolik – obstoječi in novi – javni program. Območje tako deluje kot majhno (tudi samooskrbno) mesto.
Ključne besede: rob mesta, obvoznica, stanovanjska soseska, obodna zazidava, variabilnost
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 666; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (133,60 MB)

15.
TRAJNOSTNA UREDITEV SPALNEGA NASELJA
Božidar Plahuta, 2016, magistrsko delo

Opis: Svet se sooča s podnebnimi spremembami in z nujnostjo prilagoditve nanje. Kakor v drugih panogah se tudi v arhitekturi pojavlja problem trajnostnega načrtovanja mest in objektov. Pri stavbah se večinoma v ospredje postavlja energetsko učinkovitost, kar ni zadosti, če želimo govoriti o trajnosti kot o celostnem načinu projektiranja zgradb. Z raziskavo referenčnih primerov in praks želim v nalogi postaviti osnovo za celovito projektiranje trajnostnih objektov.
Ključne besede: trajnost, trajnostno mesto, spalno naselje, soseska, trajnostna arhitektura, trajnostna zgradba
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 508; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (24,43 MB)

16.
MIRUJOČI PROMET V MARIBORSKI SOSESKI NOVA VAS 2
Melisa Mekiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na spremljanju mirujočega prometa v stanovanjskem delu soseske Nova vas 2 v Mariboru, kjer so javne površine čez leta postala divja parkirišča. Predpostavili smo, da uradne parkirne površine v soseski zadoščajo za urejanje mirujočega prometa, kar smo dokazali na podlagi terenskega kartiranja parkirnih površin ter prehodnosti in povezljivosti soseske, spremljanja zasedenosti parkirišč med delavnikom in vikendom ter analiz podatkov o številu prebivalcev, stanovanj in registriranih vozil. Rezultati so podali smernice za urejanje mirujočega prometa stanovanjske soseske po sonaravnih normativih.
Ključne besede: mirujoči promet, divja parkirišča, Maribor, soseska Nova vas 2, sonaravna ureditev
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

17.
TIPOLOGIJE STANOVANJSKE GRADNJE
Katja Bedić, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga je analitična študija tipologij nizke strjene zazidave na primeru sodobne, trajnostne soseske. Zagovarjamo zgoščevanje in zapolnjevanje v centrih mest proti grajenju novih sosesk na mestnih obrobjih, zato samo izbrali degradirano in opustošeno lokacijo na območju Studencev. Novo naselje je katalog stanovanjskih tipologij, ki skupaj z vrtovi in urbanimi površinami tvorijo visokokakovostno bivanje. Izhodišča nove ureditve izhajajo iz Železničarske kolonije oziroma iz ideje “modernega vaškega življenja”. Želja je ustvariti bogato, raznoliko skupnost, kjer sta individualnost in kakovost bivanja bistvenega pomena. Novo naselje tako postane niz variacij za različne demografske in gospodinjske tipe. Projekt je zasnovan kot hibridni urbani razvoj saj združuje značilnosti mestnega stanovanja in značilnosti primestnega življenja.
Ključne besede: stanovanjske tipologije, soseska, nizka strjena zazidava, bivanjska kvaliteta
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 993; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (58,65 MB)

18.
Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mest
Vladimir Drozg, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava tri paradigme prostorskega razvoja mest v Sloveniji, in sicer: vrtno mesto, sosesko in fraktalno mesto, z namenom primerjati jih med seboj in spoznati ustroj mest, kakršen je nastal ob implementaciji posameznega koncepta. Ugotovitve slonijo na primerjavah treh stanovanjskih območij v Mariboru, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, morfologija mest, Slovenija, paradigma, vrtno mesto, soseska, fraktalno mesto
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 156; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (670,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski oris
Gregor Škratek, 2018, doktorska disertacija

Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 376; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (29,18 MB)

20.
Zasnova centra za bivanje in aktivnosti starostnikov
Lea Korošec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko pospešenega staranja prebivalstva in trenutno pomanjkanje prostih kapacitet institucionalnega varstva starejših. Starostniki so zelo občutljiva skupina prebivalstva, katerih kakovost življenja je pogosto zmanjšana, saj predvsem v institucionalni oskrbi njihove potrebe niso v celoti zadovoljene. Na podlagi izdelanih analiz in predstavljenih teoretičnih osnov je izdelana idejna zasnova medgeneracijskega naselja v Slivnici pri Mariboru s poudarkom na zasnovi centra za bivanje in aktivnosti starostnikov. Zasnova daje poudarek sodobnemu načinu bivanja starejših v manjših stanovanjskih enotah po zgledu domov četrte generacije, ki spodbujajo socialno interakcijo med stanovalci in hkrati nudijo zasebnost v večinoma enoposteljnih bivalnih sobah. Zasnova medgeneracijske soseske združuje pet osnovnih območij: športno območje, območje razširjenega središča naselja z javnim programom, stanovanjsko območje sestavljeno iz različnih stavbnih tipologij, območje centra za bivanje in aktivnosti starostnikov ter zeleno povezovalno območje z vrtički, akvaponskimi vrtovi, živalmi na kmečkem dvorišču ter urejenimi kotički za igro in sproščanje ob vodotoku, ki poteka skozi območje.
Ključne besede: starostniki, gospodinjska skupina, dnevno varstvo, medgeneracijska soseska, občina Hoče - Slivnica
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (24,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici