1. Urbanistična, arhitekturna, energetska in krajinska revitalizacija stanovanjske soseske Javornik, na Ravnah na Koroškem : magistrsko deloGregor Haber, 2023, magistrsko delo Opis: Mesto Ravne na Koroškem leži na severu Slovenije, v Koroški regiji.
Postavljeno je v manjšo kotlino in na terasasto dvignjena območja ob
reki Meži. Je eno izmed gospodarskih in družbenih centrov Koroške
regije, najpomembnejša panoga pa je jeklarstvo. Na jugovzhodnem delu
mesta se nahaja manjša terasasta ravnina, na kateri so v 80. letih prejšnjega
stoletja zgradili stanovanjsko sosesko. V stanovanjski soseski
Javornik stoji 43 večstanovanjskih blokov s približno 700 bivalnimi enotami,
osnovna šola, vrtec in objekt za javno rabo. Stanovanjski bloki in
obodna napajalna cesta so urejeni v obroč okoli mirnega notranjega
parka. Organizacija grajenega in odprtega, v kombinaciji z južno lego
in orientacijo, ponujata obstoječi soseski dobre pogoje za kvalitetno bivanje.
Projekt revitalizacije soseske zajema adaptacijo in modernizacijo celotne
soseske na urbanistični in arhitekturni ravni, obenem pa skrbi za
reševanje problemov v občinskem merilu. Zaradi omejenosti z reliefom
je praznih parcel za novogradnje zelo malo, zato se je na Ravnah na Koroškem
v zadnjih letih izjemno povečala potreba po novih bivalnih enotah.
V magistrskem delu se prikaže in opiše različne načine dodajanja
enot v zaključeno urbanistično enoto na način, po katerem se obstoječih
kvalitet ne degradira. Vse dodane enote so načrtovane modularno,
kar pospeši in poenostavi gradnjo, istočasno pa omogoča trajnostno in
fleksibilno bivanje skozi celoten življenjski cikel stavb.
Ključne besede: Ravne na Koroškem, Javornik, Stanovanjska soseska, Bivanje, Revitalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 667; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (166,56 MB) |
2. Stanovanjska soseska kot prijetno bivalno okolje: pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora stanovanjskih sosesk : diplomsko deloKaja Cingesar, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo kvalitete odprtega prostora v stanovanjskih soseskah. V teoretičnem okviru so najprej definirane soseske ter predstavljen njihov razvoj skozi čas. Poudarjen je pomen odprtega prostora v stanovanjskih soseskah ter identificirani problemi, ki lahko vplivajo na njegovo kvaliteto. V nadaljevanju so predstavljeni pristopi za kakovostno načrtovanje odprtega prostora, ki se osredotočajo na zelene površine, prometno ureditev, družabni prostor, vključenost uporabnikov ter varstvo okolja. Dobra praksa teh področij obdelave je predstavljena na primerih bivalnih okolij iz sosesk v Sloveniji, Norveški in Belgiji. Kot študija primera je v praktičnem delu naloge je obravnavana stanovanjska soseska ob Škapinovi ulici v Celju. Skozi celovito analizo je predstavljeno trenutno stanje odprtega prostora soseske. V zaključku naloge so podana konkretna priporočila za izboljšanje kvalitete odprtega prostora.
Ključne besede: Stanovanjska soseska, kakovost bivanja, bivalno okolje, odprt prostor
Objavljeno v DKUM: 29.08.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 52
Celotno besedilo (6,54 MB) |
3. PRENOVA ZELENIH POVRŠIN URBANE SOSESKE NOVA VAS II. : projektna nalogaSara Mitrevski, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Mariborska soseska Nova vas je bila zgrajena v osemdesetih letih in je še danes četrt z velikim deležem prebivalstva. Prepredena je s številnimi javnimi površinami, kjer so bile včasih trgovine, trafike in parki. Število javnih površin se je krčilo. Ključna ugotovitev v soseski Nova vas II je, da so divja parkirišča v soseski zelo problematična, ker so postali avtomobili sestavni del vsake družine (marsikatera ima več kot enega). Velik del javnih površin se je spremenil v divja parkirišča, ki pa negativno vplivajo na izgled in bivalno ugodje v soseski. Garažni hiši imata propadajočo konstrukcijo in tako nista povsem uporabni. Prehodi, ki so prej služili boljši povezljivosti soseske, so zdaj zagrajene ropotarnice. Pešpoti, ki so bile včasih ponos soseske, so sedaj gmota pločevine in tako neprehodne. Rešitev v urbani soseski Nova vas II je, da se postavijo pogrezljivi valji oziroma urbanistične prepreke na vseh vstopnih točkah v osrčje soseske in se tako umakne avtomobile nazaj na urejena parkirišča. S sanacijo obeh garažnih hiš bi pa pridobili nova parkirna mesta, ki so v soseski Nova vas II. potrebna. Degradirana območja v soseski Nova vas II bi prenovili v zelene površine. Ureditev pešpoti je ključnega pomena, saj s tem poveča pretočnost soseske. Potrebna je tudi posodobitev urbane opreme ter ureditev zelenih površin okrog njih.
Ključne besede: odprte javne površine, divja parkirišča, urejena parkirišča, anketni vprašalnik, soseska Nova vas II.
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 1671; Prenosov: 254
Celotno besedilo (46,27 MB) |
4. Blokovne stanovanjske soseske v MariboruGregor Škratek, 2020 Opis: Blokovne stanovanjske soseske so bile prevladujoč koncept gradnje mest med leti 1945 in 1990 v vseh delih sveta, ne glede na gospodarsko in družbeno ureditev. Nastale so kot odgovor na specifične družbene razmere, hitro urbanizacijo in industrializacijo, ustrezale so vsaj trem načelom takratnega družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. V raziskavi smo proučili 40 blokovnih stanovanjskih sosesk v Mariboru, in sicer iz vidika morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti, prav tako smo proučili tloris stanovanj, osnovno celico sosesk. Blokovne soseske smo obravnavali v razmerju do mesta ter na ravni soseske in stanovanj. Z morfološko in funkcijsko analizo sosesk smo prikazali zasnovo soseske, tipologijo objektov in načine zazidanosti, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Obravnavo stanovanj smo omejili na strukturo, število in tip tlorisa. Na podlagi tega smo izluščili štiri obdobja izgradnje sosesk, ki so bile posledica stanovanjske politike, urbanističnega razvoja mesta ter spreminjanja ideje blokovne soseske.
Ključne besede: urbana geografija, urbana morfologija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 1054; Prenosov: 82
 Povezava na datoteko |
5. Zasnova centra za bivanje in aktivnosti starostnikovLea Korošec, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko pospešenega staranja prebivalstva in trenutno pomanjkanje prostih kapacitet institucionalnega varstva starejših.
Starostniki so zelo občutljiva skupina prebivalstva, katerih kakovost življenja je pogosto zmanjšana, saj predvsem v institucionalni oskrbi njihove potrebe niso v celoti zadovoljene.
Na podlagi izdelanih analiz in predstavljenih teoretičnih osnov je izdelana idejna zasnova medgeneracijskega naselja v Slivnici pri Mariboru s poudarkom na zasnovi centra za bivanje in aktivnosti starostnikov. Zasnova daje poudarek sodobnemu načinu bivanja starejših v manjših stanovanjskih enotah po zgledu domov četrte generacije, ki spodbujajo socialno interakcijo med stanovalci in hkrati nudijo zasebnost v večinoma enoposteljnih bivalnih sobah.
Zasnova medgeneracijske soseske združuje pet osnovnih območij: športno območje, območje razširjenega središča naselja z javnim programom, stanovanjsko območje sestavljeno iz različnih stavbnih tipologij, območje centra za bivanje in
aktivnosti starostnikov ter zeleno povezovalno območje z vrtički, akvaponskimi
vrtovi, živalmi na kmečkem dvorišču ter urejenimi kotički za igro in sproščanje ob vodotoku, ki poteka skozi območje.
Ključne besede: starostniki, gospodinjska skupina, dnevno varstvo, medgeneracijska soseska, občina Hoče - Slivnica
Objavljeno v DKUM: 04.10.2018; Ogledov: 2020; Prenosov: 713
Celotno besedilo (24,10 MB) |
6. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru: morfološki, funkcijski in socialno-geografski orisGregor Škratek, 2018, doktorska disertacija Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov.
Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta.
Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 2219; Prenosov: 294
Celotno besedilo (29,18 MB) |
7. Tri paradigme novodobnega razvoja slovenskih mestVladimir Drozg, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava tri paradigme prostorskega razvoja mest v Sloveniji, in sicer: vrtno mesto, sosesko in fraktalno mesto, z namenom primerjati jih med seboj in spoznati ustroj mest, kakršen je nastal ob implementaciji posameznega koncepta. Ugotovitve slonijo na primerjavah treh stanovanjskih območij v Mariboru, Ravnah na Koroškem in v Ljubljani.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, morfologija mest, Slovenija, paradigma, vrtno mesto, soseska, fraktalno mesto
Objavljeno v DKUM: 12.05.2017; Ogledov: 1159; Prenosov: 375
Celotno besedilo (670,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. TIPOLOGIJE STANOVANJSKE GRADNJEKatja Bedić, 2016, magistrsko delo Opis: Naloga je analitična študija tipologij nizke strjene
zazidave na primeru sodobne, trajnostne
soseske. Zagovarjamo zgoščevanje in zapolnjevanje
v centrih mest proti grajenju novih sosesk
na mestnih obrobjih, zato samo izbrali degradirano
in opustošeno lokacijo na območju Studencev.
Novo naselje je katalog stanovanjskih tipologij, ki skupaj
z vrtovi in urbanimi površinami tvorijo visokokakovostno
bivanje. Izhodišča nove ureditve izhajajo iz Železničarske
kolonije oziroma iz ideje “modernega vaškega življenja”.
Želja je ustvariti bogato, raznoliko skupnost, kjer sta
individualnost in kakovost bivanja bistvenega pomena.
Novo naselje tako postane niz variacij za različne
demografske in gospodinjske tipe. Projekt je zasnovan
kot hibridni urbani razvoj saj združuje značilnosti mestnega
stanovanja in značilnosti primestnega življenja.
Ključne besede: stanovanjske tipologije, soseska, nizka strjena zazidava, bivanjska kvaliteta
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 2526; Prenosov: 625
Celotno besedilo (58,65 MB) |
9. MIRUJOČI PROMET V MARIBORSKI SOSESKI NOVA VAS 2Melisa Mekiš, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na spremljanju mirujočega prometa v stanovanjskem delu soseske Nova vas 2 v Mariboru, kjer so javne površine čez leta postala divja parkirišča. Predpostavili smo, da uradne parkirne površine v soseski zadoščajo za urejanje mirujočega prometa, kar smo dokazali na podlagi terenskega kartiranja parkirnih površin ter prehodnosti in povezljivosti soseske, spremljanja zasedenosti parkirišč med delavnikom in vikendom ter analiz podatkov o številu prebivalcev, stanovanj in registriranih vozil. Rezultati so podali smernice za urejanje mirujočega prometa stanovanjske soseske po sonaravnih normativih.
Ključne besede: mirujoči promet, divja parkirišča, Maribor, soseska Nova vas 2, sonaravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1619; Prenosov: 183
Celotno besedilo (4,24 MB) |
10. TRAJNOSTNA UREDITEV SPALNEGA NASELJABožidar Plahuta, 2016, magistrsko delo Opis: Svet se sooča s podnebnimi spremembami in z nujnostjo prilagoditve nanje.
Kakor v drugih panogah se tudi v arhitekturi pojavlja problem trajnostnega
načrtovanja mest in objektov. Pri stavbah se večinoma v ospredje postavlja
energetsko učinkovitost, kar ni zadosti, če želimo govoriti o trajnosti kot o
celostnem načinu projektiranja zgradb. Z raziskavo referenčnih primerov in
praks želim v nalogi postaviti osnovo za celovito projektiranje trajnostnih
objektov.
Ključne besede: trajnost, trajnostno mesto, spalno naselje, soseska, trajnostna arhitektura, trajnostna zgradba
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1623; Prenosov: 327
Celotno besedilo (24,43 MB) |
