| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Imisije : magistrsko delo
Gabriela Firšt, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 704; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (821,33 KB)

2.
Prepovedane imisije v slovenskem in avstrijskem pravu s pregledom aktualne sodne prakse
Urša Kasnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ponuja celostno predstavitev imisijskega varstva na področju stvarnega, obligacijskega in okoljskega prava. Obravnava ne samo materialnopravni, temveč tudi procesnopravni vidik varstva pred prepovedanimi imisijami. Uvodoma magistrsko delo opredeljuje temeljne pojme, pomembne v sklopu prepovedanih imisij. Uvršča lastninsko pravico in hkrati z njo tudi pomemben institut omejitve lastninske pravice. Nadaljuje z obravnavo sosedskega prava. Magistrsko delo vsebuje opredelitev imisij in njihov zgodovinski pregled. Natančno klasificira vse vrste imisij. Osredinja se na prepovedane imisije in njihovo detajlno obrazložitev. Magistrsko delo analizira vse mogoče vrste pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami v slovenskem pravnem sistemu. Dalje magistrsko delo opredeljuje odškodninske zahtevke izhajajoče iz škode nastale zaradi prepovedanih imisij. Vzporedno jih podpre z relevantno sodno prakso. Jasno predstavi problemski sklop ugotavljanja in dokazovanja vzročne zveze pri nastanku prepovedanih imisij in iz tega izhajajočo pravico do pravične odškodnine. Na podlagi primerjalnopravne ureditve z avstrijskim pravnim sistemom magistrsko delo ugotavlja avstrijsko enotno opredelitev in hkrati nedoločnost in razpršenost pravnih norm v relevantnih zakonskih določbah slovenskega pravnega sistema. Magistrsko delo nakazuje na nedoločnost pomembnih pravnih standardov imisij v stvarnem, predvsem pa obligacijskem pravu, črpajoč iz aktualne sodne prakse. Sklepno opozarja na številne pomanjkljivosti ureditve imisij v slovenskem pravnem sistemu, ki se kažejo predvsem v judikaturi. Jasno izpostavlja problematiko številčnosti pravnih standardov, nejasno razlago zakonskih določb in probleme pri dokazovanju vzročne zveze za uspešno uveljavitev odškodnine. Končno na kratko opredeli nekatere možne rešitve pravnega področja
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, prepovedana imisija, pravni standard, krajevno običajna mera, čezmerna škoda, negatorna tožba, popularna tožba, odškodnina, vzročna zveza
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1765; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (979,91 KB)

3.
RAZLIKOVANJE MED POSREDNIMI IN NEPOSREDNIMI IMISIJAMI S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Andreja Kidrič, 2016, diplomsko delo

Opis: Imisije predstavljajo enega najtipičnejših institutov (stvarnega) sosedskega prava, ki je v Sloveniji oblikovano kot zakonska omejitev lastninske pravice. V začetnem poglavju so tako na kratko predstavljeni pojem lastninske pravice, njen razvojni premik od stroge absolutnosti do njene današnje socialne vezanosti in njena pozitivnopravna ureditev. Sledi predstavitev pojma sosedskega prava, našteti so viri sosedskega prava in podrobneje predstavljeno zasebno sosedsko pravo v Stvarnopravnem zakoniku in Obligacijskem zakoniku. Osrednji del diplomskega dela je namenjen stvarnopravni ureditvi imisij, od koder tudi izvira delitev imisij glede na način vplivanja na posredne in neposredne. Opredeljen je pojem imisij, zaradi lažjega razumevanja sodne prakse in prikaza spremembe v vsebinski opredelitvi imisij pa je prikazana tudi ureditev imisij v Občem državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Podana je klasifikacija imisij in v tem okviru tudi opredeljeno razlikovanje med posrednimi in neposrednimi imisijami z vidika pravne teorije in sodne prakse. Razloženi so pravni standardi posrednih imisij in predstavljeno je stvarnopravno varstvo pred imisijami, ki se uveljavlja z negatorno tožbo. V slovenskem pravu civilnopravna ureditev imisij temelji na dveh pravnih podlagah, klasični stvarnopravni in obligacijskopravni. Obe pravni podlagi se pomembno dopolnjujeta in ju je treba razumeti v medsebojni povezavi. Iz tega razloga je predstavljeno tudi obligacijskopravno varstvo pred imisijami in drugimi oblikami povzročanja škode, škodne nevarnosti in nedopustnega vznemirjanja. Ponovno je poseben poudarek na razlagi pravnih standardov. V zadnjem poglavju je predstavljeno razmerje med obema oblikama zasebnopravnega imisijskega varstva.
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, posredne imisije, neposredne imisije, pravni standardi, actio negatoria, actio popularis
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1087; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
NUJNA POT V NAJNOVEJŠI SODNI PRAKSI
Neža Suhodolčan, 2016, diplomsko delo

Opis: Institut nujne poti posega v samo lastninsko pravico, ki predstavlja »najvišjo« pravno oblast, ki jo ima pravni subjekt nad pravnim objektom, in je eden ključnih pojmov vsakega pravnega reda . Lastninska pravica je veljala za neomejeno že po rimskem pravu vendar so kljub temu že tedaj obstajale določene posebnosti pri urejanju medsebojnih razmerij med sosedi . Pravni red v Republiki Sloveniji priznava pravico do zasebne lastnine celo v Ustavi Republike Slovenije, in sicer 33. člen določa: »Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.« Sicer pa lahko lastninska pravica konkurira z drugo lastninsko pravico, zato lahko neomejeno izvrševanje ene do njiju onemogoči izvrševanje druge lastninske pravice. Prav zaradi tega pravni redi predpisujejo pravila, ki rešujejo tako nastale kolizije pravnih oblasti glede nepremičnin . Ta pravila se imenujejo sosedsko pravo. Namen pravil o sosedskem pravu je posledica življenja v skupnosti in na skupnem prostoru in da se morajo ljudje drug drugemu prilagajati, da ne bi prihajalo do sporov med lastniki nepremičnin, katere so medsebojno dotikajo. Ta pravila lastnika po eni strani omejujejo, po drugi strani pa omogočajo normalno izvrševanje njegove lastninske pavice. Eno izmed poglavji sosedskega prava je osrednja tema te diplomske naloge, in sicer institut nujne poti, ki po našem pravu pomeni omejitev lastninske pravice v obliki posebne stvarne služnosti. Ustanovi se prisilno, s pravnomočno odločbo, kar jasno nakazuje, da institut nujne poti predstavlja velik in nezaželen poseg v lastninsko pravico lastnika obremenjene nepremičnine in ga pri tem ovira pri izvrševanju njegove »svete« pravice. Institut nujne poti je tako treba močno omejevati, kar nakazuje že samo ime, nujna pot, in njena zahteva naj bo res vložena predvsem tedaj, kadar ni druge možnosti, torej kadar ne bo mogoče doseči soglasja o služnosti in ko bi alternativa nujni poti, torej ureditev lastne poti, predstavljala za predlagatelja nesorazmerno visok strošek. V diplomskem delu sem na začetku pojasnila osnovne pojme, ki so ključni za nadaljnje razumevanje tematike, in sicer predstavila sem pojem lastninske pravice in pravico do zasebne lastnine, ki je absolutna in ki ne sme biti vezana na rok ali pogoj, razen seveda če zakon tako določa. Glede na dejstvo, da nujna pot predstavlja omejitev lastninske pravice sem malo bolj podrobno predstavila tudi to. Nadalje sem pojasnila pojem sosedskega prava, katerega nujna pot je tradicionalen institut. Ne nazadnje sem predstavila sam institut nujne poti, predstavila sem njegovo definicijo, na kakšen način se ustanovi, spremeni in preneha. Ob zaključku teoretičnih razlag posameznega instituta sem dodala pripadajočo sodno prakso in pri tem skušala ugotoviti kako si je sodna praksa enotna, kako si razlaga institut nujne poti.
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, nujna pot, stvarna služnost, gospodujoče zemljišče, obremenjeno zemljišče, nesorazmerni stroški.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1490; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (653,80 KB)

5.
VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE PRED IMISIJAMI
Eva Vesel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Varstvo lastninske pravice pred imisijami povzema slovensko ureditev pravnega varstva ''mirnega'' medsosedskega bivanja. V začetnem delu sem na na kratko opredelila pojem posesti ter lastninske pravice, bolj podrobno pa institut sosedskega prava, imisije. Sosedsko pravo lahko opredelimo kot zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin. Pojem sosedstva ni več isti kot pred desetletji. Iz povedanega izhaja, da se je tekom let pojem razširil in ga ne interpretiramo več tako ozko (širjenje pojma ''lastnik neposredno meječe nepremičnine''). V diplomi sem se osredotočila predvsem na stvarnopravno in obligacijskopravno varstvo pred imisijami, temu pa sledi klasifikacija le teh. Izključitveno tožbo sem omenila le kot možnost, ki jo imajo na voljo etažni lastniki v stanovanjski zgradbi. Sodna praksa na tem področju je izjemnega pomena saj dopolnjuje pojme, ki v določbah niso izrecno definirani. V zaključnem delu naloge sem v sklepu na kratko povzela svoje ugotovitve.
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, imisije, stvarnopravno varstvo pred imisijami
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 814; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (206,04 KB)

6.
SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Karin Kenda, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje. Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje.
Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 2255; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
NUJNA POT V SODNI PRAKSI
Snježana Babić, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, ki ga imamo pred sabo, obravnava sosedskopravni institut nujne poti, tako s teoretičnega vidika, kot z vidika sodne prakse. Gre za institut, s katerim v določeni meri pravno veljavno posežemo v najvišjo pravno oblast določenega pravnega subjekta nad pravnim objektom, lastninsko pravico, da bi se zavaroval interes posameznega lastnika sosednje nepremičnine zaradi njenega ekonomskega interesa in vpetosti v določen prostor, torej da bi se sosedu omogočil dostop in gospodarska raba njegovega zemljišča, ki nima direktnega dostopa do javne poti in noben drug način ni bil uspešen. Pojem lastninske pravice torej ne zajema samo pozitivna upravičenja ampak tudi negativne omejitve, kar sem skušala prikazati v svojem diplomskem delu. Ker je nujna pot po svoji vsebini stvarna služnost, v zakonu pa je nomotehnično uvrščena v poglavje o sosedskem pravu kot vrsta omejitve lastninske pravice, sem diplomo začela s predstavitvijo sosedskega prava in na kratko povzela, kaj je sosedsko pravo. Sledijo definicija, razvoj in zakonska ureditev sosedskega prava v različnih normativnih aktih. Nadaljevala sem s poglavjem o služnostih, pri čemer je glavni poudarek na stvarni služnosti. Na kratko sem opisala načela služnostnega prava, pravne podlage nastanka stvarne služnosti, prenehanje in vrste služnosti. Nekaj besed sem posvetila še zemljiški knjigi, saj ima pomembno vlogo pri ustanavljanju in prenehanju stvarnih pravic. Definirala sem pojem zemljiške knjige, čemu je namenjena, kakšne vrste vpisov v zemljiško knjigo pozna slovensko zemljiškoknjižno pravo, opisala postopek vknjižbe stvarnih služnosti v zemljiško knjigo ter navedla, katere listine so podlaga za vpise v zemljiško knjigo. V tretjem poglavju sem se lotila stvarnopravnega instituta nujne poti, njegove definicije, na kak način se ustanovi, spremeni in preneha. Diplomo sem zaključila z nepravdnim postopkom, v katerem se obravnavajo zadeve glede ustanovitve nujne poti in z vlogo na specifičnem področju strokovno usposobljenih sodnih izvedencev, bolj specifično izvedenca geodetske stroke v postopkih glede ustanovitve nujne poti. Vsakemu pomembnemu poglavju sledi sodna praksa kot primerjava, kako se obravnavana pravna pravila izvršujejo v resničnem življenju in kako se teorija kaže v praksi.
Ključne besede: gospodujoča nepremičnina, izvedenec geodetske stroke, nepravdni postopek, nujna pot, odškodnina, služnostna pravica, služeča nepremičnina, sosedsko pravo, vknjižba, zemljiška knjiga
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 7077; Prenosov: 1068
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
UREDITEV MEJE
Kristina Čeligoj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen institut ureditve meje v slovenski pravni ureditvi. Diplomsko nalogo začenjam z nekoliko splošnejšo tematiko zemljiškega katastra, kjer dajem poudarek pojmu parcele. Krajša predstavitev strukture in temeljnih pojmov zemljiškega katastra omogoči boljši prikaz upravnega postopka. Druga, tudi nekoliko splošnejša tematika je sosedsko pravo, kajti institut ureditve meje je eden od najbolj tipičnih institutov sosedskega prava. Tu se dotaknem ne toliko pravne kot moralne tematike bivanja v sožitju, nenamernega povzročanja škode sosedu in prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Sledita sodni in upravni postopek ureditve meje, kar je tudi bistvo moje diplomske naloge. Nadalje opišem tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine kot posebne oblike postopka za ureditev meje. Kratko omenim, kako je z mejnimi znamenji, drevesi na meji, vejami sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor sosedove nepremičnine in koreninami, ki rastejo v sosedovo nepremičnino. Kot zadnja tematika je predstavljena sprememba meje s postopkom parcelacije, komasacije in izravnave meje.
Ključne besede: ureditev meje, meja, nepravdni postopek, upravni postopek, sprememba meje, sosedsko pravo, zemljiški kataster
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 1589; Prenosov: 1015
.pdf Celotno besedilo (545,33 KB)

9.
Sosedsko pravo s poudarkom na pravni varnosti : diplomsko delo
Mateja Pešeč, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: sosedsko pravo, stvarno pravo, pravna varnost, meje, zasebni interesi, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 29.07.2009; Ogledov: 3601; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (387,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici