1. Omejitve lastninske pravice v zasebnem interesuAna Krajtner, 2018, diplomsko delo Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno v DKUM: 06.06.2018; Ogledov: 2237; Prenosov: 670
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
2. EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA V ODNOSIH Z AZERBAJDŽANOM, ARMENIJO IN GRUZIJOAlenka Tisaj, 2016, magistrsko delo Opis: Evropska sosedska politika (v nadaljevanju ESP) je politika urejanja odnosov s sosednjimi državami EU, ki jim ni bilo ponujeno članstvo v EU. Na Južnem Kavkazu, kjer so po letu 1991 nastale države Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, se je sosedska politika okrepila po letu 2003, ko se je spremenila politična struktura v Gruziji in, ko se je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije EU širila še bolj proti vzhodu.
Velik del »evropeizacije« te regije temelji na širjenju pojma EU »kot edino pravega« razvoja družbe s pomočjo človekovih pravic in svoboščin, demokracije, liberalizacije, urejenega pravnega reda in prostovoljnega skupnega sodelovanja ter na postopni integraciji teh držav v politični, pravni in gospodarski red EU. V magistrski nalogi iščem odgovor na vprašanje ali je ta način promocije evropskih vrednot učinkovit za povezovanje z vsemi sosednjimi državami ali pa utegne imeti negativne posledice v odnosih z njimi. S pravno, gospodarsko in politično analizo evropske sosedske politike v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu, spoznavanjem njenih prednosti in slabosti, ugotavljam perspektive za prihodnji razvoj. Za oblikovanje ključnih vidikov povezovanja je pomembno poznavanje zgodovinskih, etničnih, geografskih, kulturnih in političnih razlik ter poznavanje problematike območij z velikim varnostnim tveganjem kot so Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija. Države Armenija, Azerbajdžan in Gruzija se nahajajo na pomembnem območju, kjer se prepletajo geostrateški interesi Rusije, ZDA, Turčije, Irana in v zadnjem času tudi Kitajske.
EU se srečuje z novimi izzivi, med katerimi vedno večjo vlogo igra njena sosedska politika do tretjih držav. Ker je v primeru Južnega Kavkaza splošno zaznati obširnost evropskih virov, t. j. dogovorov in politik (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, finančni instrumenti, Vzhodno partnerstvo, Sinergija Črnega morja, sporazumi po sektorjih), v nalogi ugotavljam, ali bi bilo potrebno vzpostaviti enotnejšo in s tem preglednejšo sosedsko politiko do vsake posamezne države.
Ključne besede: EU, evropska sosedska politika, Južni Kavkaz, energetika, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 1683; Prenosov: 201
Celotno besedilo (2,55 MB) |
3. KLAVZULE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SPORAZUMIH EVROPSKE UNIJE S SREDOZEMSKIMI DRŽAVAMIStaša Novak, 2012, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem uveljavljanja klavzul o človekovih pravicah v evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumih, tako da nas popelje od podrobne predstavitve značilnosti zunanje politike Evropske unije in politike človekovih pravic do razvoja odnosov Evropske unije z državami južnega Sredozemlja. Osrednji del naloge je namenjen pravni analizi klavzul o človekovih pravicah in razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na njeno udejanjanje v praksi. Zajete so okoliščine, ki so pomembno zaznamovale spremembe sosedske politike Evropske unije v letu 2011 in predstavljajo nov zagon pri uveljavljanju načel in vrednot Evropske unije v odnosih s tretjimi državami oziroma oblikovanju novih smernic za uveljavljanje klavzul o človekovih pravicah. Naloga zaključi z ugotovitvijo, da je kredibilna politika človekovih pravic predvsem odvisna od krepitve doslednosti Evropske unije, članic in partnerskih držav pri njenem izvajanju.
Ključne besede: Evropska unija, klavzula o človekovih pravicah, klavzula bistvenega elementa, klavzula o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, pridružitveni sporazum, pogojevanje, človekove pravice, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropska sosedska politika, Unija za Sredozemlje
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 2543; Prenosov: 233
Celotno besedilo (2,58 MB) |
4. EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA (ESP)Karmen Kline, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja Evropsko sosedsko politiko, ki se je pričela izvajati leta 2004 po širitvi Evropske unije na petindvajset držav članic. Delo najprej predstavlja samo politiko, njeno geografsko razsežnost, cilje, dodatne ugodnosti za države partnerice ESP in skupne vrednote v sklopu katerih se opredelijo skupni interesi in spoznanje k skupnim vrednotam. Nadalje se delo usmeri v samo delovanje ESP, ki zajema opredelitev akcijskega načrta, ki je temelj za začetek izvajanja ESP. Akcijski načrti zajemajo agendo političnih in gospodarskih reform na podlagi prioritet, ki se izvajajo v krajšem roku (treh let) ali daljšem roku (pet let). Predstavljenih je vseh šest glavnih področij akcijskih načrtov. Ker daje EU vedno večji poudarek regionalnemu sodelovanju tudi znotraj ESP, je v delu predstavljeno regionalno sodelovanje na vzhodnih mejah EU vključno s pobudo »sinergija Črnega morja« in prav tako na območju Sredozemlja, kjer je predstavljena pobuda »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. Predstavljeni so tudi obstoječi sporazumi držav partneric.
Zadnji skop dela je financiranje ESP, kjer je predstavljena finančna pomoč držav partneric pred začetkom izvajanja politike. Predstavljeni so obstoječi finančni instrumenti in njihovo prepletanje s strategijo ESP. Delo se nato osredotoči na nov finančni instrument ESP imenovan Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter njegovo postopno uvajanje, ki je sledilo v dveh fazah. Sledi dodeljevanje finančnih sredstev v sklopu novega instrumenta in predstavitev programov čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: Evropska sosedska politika (ESP), države partnerice ESP, akcijski načrt, financiranje ESP, sinergija Črnega morja, pobuda Barcelonski proces, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropski instrument sosedstva in partnerstva, programi čezmejnega sodelovanja (CBC).
Objavljeno v DKUM: 22.03.2010; Ogledov: 2749; Prenosov: 245
Celotno besedilo (550,68 KB) |
