SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV IZ TRDNIH ODPADKOV
Gregor Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo uporabo alternativnih goriv iz trdnih odpadkov, njihov pozitiven vpliv na okolje ter primerjavo s fosilnimi gorivi. S pomočjo zakonodaje, pregledom virov odpadkov primernih za alternativna goriva iz odpadkov in statističnimi podatki smo ocenili možnost izdelave alternativnih goriv iz odpadkov na osnovi snovnega toka v Sloveniji. S pomočjo preračunov smo ugotovili, da z uporabo alternativnih goriv iz odpadkov lahko dostojno zamenjamo fosilna goriva, pozitivno vplivamo na zmanjševanje toplogrednih plinov ter omejimo odlaganje odpadkov.
Ključne besede: goriva iz trdnih odpadkov, alternativna goriva, SRF, ogljikov dioksid, CO2, kurilna vrednost, sežig, sosežig, energijska izraba odpadkov, vpliv na okolje
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 1858; Prenosov: 313
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

6.
UPORABA LESNIH SEKANCEV ZA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE V TERMOELEKTRARNI TOPLARNI LJUBLJANA, D. O. O.
Luka Debeljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig, daljinsko ogrevanje, daljinsko hlajenje, soproizvodnja (kogeneracija) toplotne in električne energije.
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 1860; Prenosov: 277
.pdf Polno besedilo (2,87 MB)

7.
RAZVOJ METODOLOGIJE IN POSTOPKOV PROIZVODNJE TRDNIH GORIV IZ ODPADKOV
Janez Ekart, 2013, doktorska disertacija

Opis: Na področju ravnanja z odpadki smo v zadnjem času priča vse večjim zahtevam za pravilno ravnanje z odpadki, katerih cilj je snovna in energijska izraba odpadkov z minimiziranjem ostanka na odlagališčih. Ostanek odpadkov po razvrščanju, ki ga ni mogoče snovno izrabiti, istočasno pa ga ni dovoljeno odlagati na odlagališča zaradi prevelike energijske vrednosti in vsebnosti skupnega biorazgradljivega ogljika, je po hierarhiji ravnanja z odpadki edina možna rešitev. V doktorski nalogi je bilo v obsegu raziskav izvedenih vrsto laboratorijskih analiz vzorcev frakcij nenevarnih odpadkov in analiz za pripravo referenčnih vzorcev trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov. Naloga obsega razvoj uporabe mešalnega modela, s katerim lahko poljubno spreminjamo kakovost trdnega goriva v svojstvu njegovih kemijskih in fizikalnih lastnosti, pri čemer uporabimo iteracijo različnih vzorcev vhodnih odpadnih materialov z določenimi deleži in različnimi kemičnimi in fizikalnimi lastnostmi. Razviti mešalni model omogoča hitre izračune porabe posameznih odpadnih materialov in napoved razvrstitve trdnega goriva na osnovi deležev posameznih odpadnih materialov v kakovostne razrede. Je osnova za določitev približne kakovosti trdnega goriva in posledično razreda trdnega goriva. Hkrati omogoča, da proizvajalec trdnega goriva ugotovi, ali proizvedeno trdno gorivo ustreza zahtevam uporabnika, kar bo v bodoče za proizvajalce trdnih goriv iz odpadkov izjemnega pomena. Z njegovo uporabo so dane možnosti za optimiranje kakovosti trdnih goriv iz razpoložljive mase odpadkov pri proizvajalcu. Priprava vzorcev trdnega goriva in izvedba meritev elementarnih sestavin nekovinskega in kovinskega dela v trdnem gorivu v laboratoriju pred njegovim sežigom ter podatki njihovih emisijskih vrednosti pri zgorevanju v pilotni kurilni napravi so z vidika raziskovanja pomembna ugotovitev, kako pomemben je proces sežiga trdnega goriva pri zadostni zgorevalni temperaturi, zadrževalnem času in prisotnosti kisika ter kakšna je sledljivost kovinskih elementov pri sežigu v plinastem in trdnem agregatnem stanju. Sicer so z vidika obratovalnih parametrov kurilnih naprav najpomembnejši anorganski parametri dušik, klor, fluor in žveplo, medtem ko je z okoljskega vidika zelo pomembna vsebnost težkih kovin v dimnih plinih, še posebno v primeru, ko je trdno gorivo pridobljeno iz odpadkov, namenjeno uporabi v konvencionalnih kurilnih napravah, ki nimajo visoko zmogljivega sistema čiščenja plinov, kot to imajo denimo sežigalnice. Emisijske vrednosti pri sežigu vzorcev trdnega goriva so pokazale sorazmerno veliko prekoračitev skupnega prahu v primerjavi s parametri, ki veljajo za srednje in velike kurilne naprave ter sežigalnice. V primeru sežiga ali sosežiga trdnega goriva je zato nujno potrebna vgradnja sistema za odstranjevanje trdnih delcev. Glavni delež nastalih hlapnih organskih snovi so tvorili vodik, metan in ogljikov monoksid skupaj s primarno nastalim ogljikovim dioksidom, manjši delež pa ogljikovodiki (cca 10%). Z okoljskega in tehnološkega vidika je izjemno pomemben klor, ki na eni strani povzroča tvorbo kislih komponent v emisijah, tehnološko pa je neugoden zaradi korozije v kurilnih napravah, zato je primerna uporaba trdnega goriva z nizko vsebnostjo klora, v nasprotnem primeru pa je nujna dogradnja sistema za čiščenje kislih dimnih plinov. Izmerjene koncentracije polikloriranih dibenzodioksinov in dibenzofuranov dajejo jasno zahtevo za skrbno vodenje procesa zgorevanja trdnih goriv iz odpadkov, in sicer tako da trdno gorivo popolnoma zgori, ter kažejo, da je potrebno proces zgorevanja trdnih goriv iz odpadkov voditi izjemno skrbno, tako da popolnoma zgorijo in da preprečimo njihov nastanek. Pepel od sežiga referenčnih vzorcev trdnega goriva je mogoče brez težav odložiti na odlagališče nenevarnih odpadkov, saj je bila večina analiziranih vrednosti daleč pod mejnimi vrednostmi, ki veljajo za ta odlagališča. Vrednosti izlužkov so dosegle 50% dovoljenih vrednosti. Toplotna moč trdnih goriv iz neneva
Ključne besede: vzorčenje odpadkov, odpadki, trdno gorivo, kalorična vrednost, mešalni model, sežig, sosežig, emisije, razredi trdnega goriva, standard
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1044; Prenosov: 157
.pdf Polno besedilo (4,69 MB)

8.
Uporaba lesnih sekancev za proizvodnjo električne in toplotne energije v Termoelektrarni toplarni Ljubljana, d.o.o.
Luka Debeljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana d. o. o., (v nadaljevanju TE-TOL, d. o. o., Ljubljana), že vrsto let proizvaja električno energijo in ogreva prebivalce mestne občine Ljubljana. Od začetka delovanja, leta 1967, do danes se je marsikaj spremenilo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že ves čas svojega delovanja kot primarni energent za pridobivanje električne in toplotne energije uporablja premog. Najprej je uporabljal slovenski premog iz rudnikov Trbovlje in Velenje, nato je leta 2001 začel uporabljati samo indonezijski premog z višjo kurilno vrednostjo in boljšimi okoljskimi karakteristikami, manj žvepla in pepela. Od leta 2008 v kombinaciji s premogom uporablja tudi lesne sekance. Danes je problematika obremenjevanja okolja in ozračja vedno bolj v ospredju, kar dokazuje tudi nova zakonodaja na tem področju. Tudi v TE-TOL, d. o. o., Ljubljana se tega dobro zavedajo, zato so začeli uporabljati tudi lesne sekance. Lesna biomasa (lesni sekanci) so eden izmed čistejših virov energije. Njihova kurilna vrednost je visoka, trdni ostanek pa precej manjši, saj v primerjavi s premogom bolj dogorijo. TE-TOL, d. o. o., Ljubljana že tretje leto uporablja tudi lesne sekance in proizvaja čistejšo električno in toplotno energijo. Električno energijo prek stikališča oddaja v električno omrežje Slovenije, toplotno energijo pa prek Energetike Ljubljana, d. o. o. v ljubljanski sistem daljinskega ogrevanja. Poleg daljinskega ogrevanja je zadnje čase veliko govora tudi o daljinskem hlajenju, ki bi lahko v poletnem času nadomestilo klimatske naprave, ki so zelo velik porabnik električne energije in posredno tudi velik obremenjevalec okolja.
Ključne besede: lesna biomasa, lesni sekanci, sosežig
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 243; Prenosov: 13
URL Polno besedilo (0,00 KB)

9.
OKOLJSKO SPREJEMLJIVA ENERGIJSKA IZRABA MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Janez Žlak, 2016, doktorska disertacija

Opis: Čistilne naprave odpadnih voda proizvajajo v glavnem dva končna produkta, očiščeno vodo in komunalni mulj v tekoči in trdni obliki. V osnovi se v čistilnih napravah iz odpadne vode najprej odstranjuje večje mehanske delce, nato pa suspendirane snovi. Po mehanskem čiščenju teče voda v biološko stopnjo, in nato sledi še terciarno čiščenje. Ne glede na to, kakšen tehnološki postopek čiščenja uporabljamo, je stranski produkt čistilnih naprav komunalni mulj, ki ga je potrebno nadalje obdelati tako, da se organska snov mineralizira. Z energetskega vidika ima suha snov v komunalnem mulju posebno vlogo zaradi visoke kurilne vrednosti, primerljive z rjavim premogom. Sosežig mulja komunalnih čistilnih naprav v industrijskih postrojih se uporablja predvsem za proizvodnjo energije, kar pa posledično zmanjšuje tudi potrebo po fosilnih gorivih. Po sežigu lahko nastali pepel, ki mora ustrezati mineraloškim, fizikalnim in kemijskim pogojem, uporabimo kot surovino v drugih panogah, Iz navedenega sledi, da nastali pepel ne predstavlja novi odpadek, temveč stranski produkt z nizkimi stroški, kateremu lahko z uporabo v drugih industrijskih dejavnostih povečamo vrednost. V doktorski disertaciji je predstavljeno nastajanje komunalnega mulja ter podana kemijska analiza in analiza kurilne vrednosti. V nadaljevanju je preučeno sušenje komunalnega mulja iz čistilnih naprav, ki ima okoli 60% vlage ter preračunane toplotne izgube na osnovi podatkov s termoelektrarne Trbovlje. Doktorska disertacija nato predstavlja možnost sosežiga komunalnega mulja v Termoelektrarni Trbovlje. Opisane in predstavljene so vse potrebne dodatne procesne enote ter narejena preliminarna ekonomska ocena. Ugotovljeno je bilo, da je sosežig komunalnega mulja ekonomsko upravičen in dobičkonosen ter ima ugoden vpliv na okolje. V programskem paketu Aspen Plus je nato bila izvedena natančna simulacija procesa, ki je temeljila na obratovalnih podatkih termoelektrarne. Glede na evropsko in slovensko zakonodajo je dovoljeno 5% dodajanje komunalnega mulja v sisteme za proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Glede na naveden kriterij je bilo preračunano, da je dovoljeno doziranje v termoelektrarni Trbovlje do 1730 kg/h komunalnega mulja s 40% suhe snovi. Simulacija je bila izvedena za različne deleže od 1% do 5% dodajanja komunalnega mulja. V nadaljevanju je bila preračunana proizvodnja električne energije v primerjavi med običajno termoelektrarno in sosežigom, prav tako je bila analizirana sestava dimnih plinov in izločanje težkih kovin. V disertaciji je ugotovljeno, da se z dodajanjem komunalnega mulja neto proizvedena električna energija nekoliko zmanjša, kar je posledica večje vlažnosti mulja v primerjavi s premogom. Prav tako se spremeni sestava dimnih plinov, saj koncentracija NOx in predvsem HCl naraste, medtem ko se koncentracija SOx zmanjša. Predstavljena je tudi metodo kako okolju škodljive snovi izločit iz dimnih plinov. Poseben poudarek je na koncentraciji težkih kovin, za katere je zaradi omejitev v simulaciji predvideno, da celotna količina težkih kovin izhaja v obliki dimnih plinov in pri 5% dodajanju komunalnega mulja nobena od kovin ne presega, mejne, zakonsko določene vrednosti. Disertacijo zaključuje ekonomska analiza z primerjavo rezultatov med metodo neto sedanjih vrednosti in interno stopnjo donosa, s pomočjo katerih je potrjena smiselnost investicije.
Ključne besede: termoelektrarna, komunalni mulj, premog, rotacijski regenerator toplote, sosežig
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 576; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici