| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Senzorična ocena različnih jabolčnih sokov
Simon Senekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Ključne besede: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Kakovost jabolk sort 'Gala Brookfield' in 'Fuji Kiku 8' pod in izven protitočne mreže
Blaž Germšek, Tatjana Unuk, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Protitočna mreža je pri pridelavi jabolk postala običajen ukrep pri napravi novega ali posodobitvi starega nasada. Med letoma 2007 in 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort 'Gala Brookfield' in 'Fuji Kiku 8' sajene na podlagi M9 kot posledico vpliva črne protitočne mreže. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost suhe snovi (od 0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliva črne protitočne mreže na trdoto mesa plodov in večji pridelek nismo zaznali.
Ključne besede: sadjarstvo, jablana, protitična mreža, kakovost plodov, sorte jabolk
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1281; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (770,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
5.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU 0,0 MLR
Dani Pribožič, 2010, diplomsko delo

Opis: Ena od značilnosti 21. stoletja je, da vsak dan raste povpraševanje po zdravem in okolju prijazno pridelanem sadju, ki ne vsebuje ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Ker take pridelke ponuja le ekološko pridelovanje, povpraševanje močno presega ponudbo. Če želijo slovenski kmetje zadovoljiti potrebe domačega trga in s svojo ponudbo konkurirati tudi na tujih trgih, je treba prenoviti sistem integrirane pridelave sadja, ki zdaj prevladuje pri pridelovalcih sadja. Sistem 0,0 MLR (minimalna stopnja ostankov) pomeni približevanje metod integrirane pridelave (IP) ekološki pridelavi sadja (EKO) tako, da se EKO preverjene metode, ki so uporabne v intenzivni proizvodnji, integrirajo v shemo IP. V diplomski nalogi bomo na osnovi poskusov in znanih podatkov poskušali ugotoviti, ali je sistem 0,0 MLR v primerjavi s sistemom IP ekonomsko upravičen.
Ključne besede: sorte jabolk, pridelovalni sistem, 0, 0 MLR, ekonomika
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2342; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE JABOLK PO SISTEMU "ZERO RESIDUE LEVEL IPS-0,0 RL"
Štefan Tkalec, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 so bili narejeni štirje poskusi na lokacijah: UKC FKBV Maribor pri sorti Jonagold, Sadjarstvu Mirosan pri sorti Elstar, Sadjarstvu Blanca pri sorti Idared ter v Sadjarskem centru Gačnik pri sorti Zlati delišes, kjer so izvedli sistem običajne integrirane pridelave sadja (OIPS) in "zero residue level IPS-0,0 RL". Glavna razlika med obema sistemoma pridelave je bila samo v sestavi škropilnega programa za zatiranje bolezni in škodljivcev. Namen diplomskega dela je analiza ekonomske upravičenosti pridelave sadja po sistemu "0,0 RL" v primerjavi z običajno integrirano pridelavo. Analiza je bila izdelana z metodo modelnih kalkulacij, za katere smo uporabili konkretne podatke iz poskusa. Rezultati ekonomske analize kažejo, da je pridelava sadja po sistemu "0,0 RL" ekonomsko upravičena.
Ključne besede: sorte jabolk/pridelovalni sistem/OIPS in "0, 0 RL"/ekonomika
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2836; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (864,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici