| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analitične lastnosti nekaterih heirloom sort paradižnika.
Martina Vogrin, 2021, magistrsko delo

Opis: Heirloom sorte so komercialno manj zanimive sorte paradižnika, ki pa pridobivajo na veljavi, saj so dobro prilagojene lokalnim pridelovalnim razmeram in po lastnostih bolj raznolike. Analizirane so bile lastnosti 40 kultivarjev paradižnika, od teh 38 heirloom sort in dveh hibridov. Fiziološko zreli plodovi so bili umeščeni v osem vizualno določenih barvnih skupin (rdeči, roza, oranžni, beli, zeleni, rumeni, modri in črni). Izmerili smo jim velikost, maso, čvrstost in parametre barve (L*, a* in b*) ter s hitrimi laboratorijskimi testi vsebnost C-vitamina, suhe snovi in titracijskih kislin. Kultivarji se med seboj razlikujejo po parametrih barve, obliki in velikosti, vsebnosti suhe snovi in titracijskih kislin, medtem ko se po vsebnosti C-vitamina ne razlikujejo. Med rdečeplodnimi kultivarji ima največ C-vitamina 'Ded Moroz' (49,9 mg/100 g), vsebnost vitamina v obeh hibridnih kultivarjih 'Cherrola F1' (29,0 mg/100 g) in 'Mondial F1' (21,7 mg/100 g) je enaka vsebnosti v ostalih heirloom sortah (19,7–32,3 mg/100 g). Parametra vsebnost suhe snovi in C-vitamina nista v čvrsti korelaciji (rS = 0,304).
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, C-vitamin, titracijske kisline, suha snov
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Senzorična ocena različnih jabolčnih sokov
Simon Senekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Ključne besede: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
Določanje tehnološke zrelosti nekaterih sort namiznega grozdja na osnovi kemijske analize, senzorične ocene in bioklimatskih indeksov
Marko Mramor, 2019, magistrsko delo

Opis: V letih 2015, 2016 in 2017 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede proučevali fenološke, senzorične in kemijske lastnosti 19 namiznih sort grozdja. Posamezne fenofaze od brstenja do tehnološke zrelosti smo določili s pomočjo sistema BBCH. Senzorično oceno grozdja smo opravili pri vsebnosti sladkorja od 65–75 °Oe (tehnološka zrelost). Bele sorte so fenofazo brstenja dosegle na 97. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 68 dni, od BBCH 65–81 50 dni in do tehnološke zrelosti 35 dni. Modre in roza sorte so brstele na 100. dan v letu, od BBCH 05–65 so potrebovale 64 dni, od BBCH 65–81 54 dni in do tehnološke zrelosti 32 dni. Glede na Huglinov indeks (HI) so bile najbolj primerne sorte, ki spadajo v HI-2 in HI-3 razred vinogradniške klime in so rane oziroma srednje pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Te tolerantne sorte so bile 'Muscat bleu', 'Arkadia', 'Nero', 'Prezentabil', 'Muscat letnii' in 'Katharina'. Prav tako so imele večjo vsebnost suhe snovi, manjšo vsebnost skupnih kislin, so muškatnega okusa in so bile potencialnemu potrošniku najbolj zanimive. Rezultati kažejo, da je v Sloveniji mogoče pridelati kakovostno namizno grozdje nekaterih tolerantnih sort, če upoštevamo podnebne razmere pridelovalnega območja.
Ključne besede: namizno grozdje, tolerantne sorte, bioklimatski indeksi, kakovost
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Vrednotenje sort črnega teloha, selekcioniranih za gojenje v loncih
Aleks Raščan, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomskem delu je bila opravljena v letih 2016 in 2017 na treh sortah črnega teloha (Helleborus niger): ´Praecox´, ´Happy day´ in ´Happy day Royal´. Namen diplomskega dela je bil proučiti morfološke lastnosti teh treh sort, ki so selekcionirane za pridelavo v loncih. Rastline so bile posajene v substrat Klasmann Tonsubstrat in postavljene na plato za gojenje rastlin v loncih v delu, ki je bil dodatno senčen s senčilnimi mrežami. Ugotovili smo, da med proučevanimi sortami črnega teloha obstajajo statistično značilne razlike v morfoloških lastnostih. Povprečno število razvitih listov proučevanih sort se je statistično značilno razlikovalo le ob prvi in drugi meritvi, ob zadnji meritvi pa je bilo število listov enakomerno. Sorta ´Happy day Royal´ je razvila značilno večje liste in tvorila statistično značilno več cvetov v primerjavi s sortama ´Praecox´ in ´Happy day´.
Ključne besede: teloh, Helleborus niger, sorte, morfološke lastnosti
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 485; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Ključne besede: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 1001; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Biometrijska procjena značaja nekih ampelotehničkih zahvata na cv. Zweigelt (Vitis vinifera L.) u vinogorju Feričanci
Vladimir Jukić, Mato Drenjančević, Dražen Horvat, Stanko Vršič, Mirjana Brmež, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: U trogodišnjem pokusu ispitivani su pojedinačni i združeni učinci ampelotehničkih tretmana na količinu šećera i ukupnu kiselost u moštu kultivara Zweigelt. Istraživanja su provedena na proizvodnim površinama FeraVina d.o.o. Feričanci tijekom razdoblja 2006.-2008. godine. Pokus je postavljen po planu podijeljenih parcela (split-plot) u četiri ponavljanja. Za glavni čimbenik određeno je svojstvo «opterećenje trsa» u tri razine (24, 18 i 12 pupova po trsu), a kao podčimbenik «djelomična kasna ručna defolijacija» u dvije razine (ostavljeni i uklonjeni listovi u zoni grožđa). Količina šećera u moštu nije zavisila niti o jednome ispitivanome ampelotehničkome zahvatu, već isključivo o godini, kao najvećem i statistički visoko značajnome izvoru varijabiliteta. Učinci godine i djelomične kasne defolijacije statistički su visoko značajno (P≤0,01) utjecali na smanjenje ukupne kiselosti mošta u odnosu na tretman s ostavljenim lišćem u zoni grožđa.
Ključne besede: ampelotehnična obdelava, sorte Zweigelt, obremenitev trsa, sladkor, kislost
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 475; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (157,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
PREIZKUŠANJE ODPORNIH SORT VINSKE TRTE IN NJIHOV ANTIOKSIDATIVNI POTENCIAL
Barbara Slavinec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Meranovo, preizkušali odporne sorte vinske trte ('Regent', 'Rondo', 'Monarch', 'Prior', 'Cabernet carol', 'Johanniter', 'Phoenix', 'Muscat bleu' in 'Modri pinot' kot standardna sorta) in ugotavljali njihov antioksidativni potencial. Spremljali smo pojav pomembnih bolezni in dozorevanje grozdja, merili intenziteto barve listov ter analizirali grozdni sok ob trgatvi (vsebnost sladkorja, pH vrednost, skupne titracijske kisline) in vsebnost antioksidantov v listih, jagodnih kožicah in pečkah. V času dozorevanja grozdja je bila vedno v prednosti sorta 'Regent', najkasneje je dozorela sorta 'Modri pinot'. Infekcija s peronosporo se je pojavila na listih zalistnikov edino pri sorti 'Modri pinot', pri nobeni sorti pa ni bilo znakov okužbe z botritisom in oidijem. Največjo vsebnost sladkorja ob trgatvi je imela sorta 'Modri pinot' (94 °Oe), najmanjšo (72 °Oe) pa sorta 'Phoenix', ki je ob trgatvi imela največjo maso 100 jagod (286 g). 'Phoenix' je hkrati imel tudi najmanjše skupne titracijske kisline (5,9 g/l). Sorta 'Regent' je imela največjo pH vrednost (3,55) od vseh ostalih sort (p ≤ 0,05). V listih je bilo največ kaftarne kisline pri sorti 'Regent', v grozdnih pečkah največ (+)-katehina, (-)-epikatehina in galne kisline pri sorti 'Rondo', v jagodnih kožicah pa pri sorti 'Monarch'. Pri ostalih sortah so bile nižje vsebnosti omenjenih spojin.
Ključne besede: vinska trta/ odporne sorte/ tehnološke lastnosti/ antioksidativni potencial
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOV
Špela Jamnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Ključne besede: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 915; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1018,93 KB)

9.
UGOTAVLJANJE FENOLOŠKIH FAZ IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI NEKATERIH ODPORNIH NAMIZNIH SORT VINSKE TRTE
Urška Bračko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali faze razvoja nekaterih odpornih sort namiznega grozdja. Spremljali smo, koliko dni je preteklo pri posamezni sorti od brstenja (BBCH 05) do tehnološke zrelosti (BBCH 89). Tehnološko zrelost grozdja smo določili z analizo vsebnosti sladkorja (od 65 do 75 °Oe) in s senzorično oceno zrelosti. Faza brstenja je najprej (21. marca) nastopila pri sorti 'Einset seedless', najpozneje (7. aprila) pa pri sortah 'Sophie', 'Angela' in 'Schuyler'. Glede na trajanje vegetacije (od brstenja do tehnološke zrelosti) smo v skupino zgodnjih sort (130‒145 dni) uvrstili sorte 'Xenia' ,'Reflex', 'Prima', 'Black Magic', 'Kyoho' , 'Clara' in 'Vierul 59'. V skupino srednje poznih sort (146‒165 dni) smo uvrstili sorte 'Prezentabil', 'Patrizia', 'Primus', 'Galant', 'Karmen', 'Sophie', 'Einset seedless', 'Angela' in 'Schuyler'. Med pozne sorte (165 dni in več) smo uvrstili sorte 'Muscat blue', 'Ontario', 'Terez' in 'Guzun'. Pri senzoričnem ocenjevanju smo ugotovili, da je bila jagodna kožica najbolj moteča pri sorti 'Schuyler', najmanj pa pri sorti 'Black Magic'. Semena so bila najbolj moteča pri sorti 'Muscat blue', najmanj pa pri sortah 'Einset seedless', 'Black Magic' in 'Evita'. Največ ocenjevalcev bi kupilo sorte 'Prima', 'Evita' in 'Primus', skoraj nihče pa ne bi kupil sorte 'Guzun'.
Ključne besede: vinska trta, fenofaze, odporne namizne sorte, tehnološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1398; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (815,42 KB)

10.
UGOTAVLJANJE LASTNOSTI NEKATERIH SORT NAMIZNEGA GROZDJA
Marko Mramor, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Ključne besede: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 1153; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (842,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici