| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv predobdelave bombaža na izdatnost reaktivnih barvil
Vera Golob, Ana Marija Grancarić, Ivo Soljačić, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi vedno strožjih okoljevarstvenih predpisov je reševanje problematike obarvanih odplak prednostna naloga proizvajalcev barvil. V ta namen smo proučili vpliv različnih predobdelav na sorpcijske, in s tem barvalne lastnosti bombažne preje. Različno predobdelane vzorce bombažne preje smo barvali z bifunkcionalnim reaktivnim barvilom Bezaktiv Red S-3B po postopku izčrpavanja. Delež izčrpanega barvila iz kopeli smo določili s spektroskopsko analizo barvalnih kopeli, delež kovalentno vezanega barvila pa smo posredno določili z ekstrakcijo nevezanega barvila iz obarvanih vzorcev. Učinek predobdelave na barvo vzorcev smo ovrednotili barvnometrično.
Ključne besede: tekstilna industrija, bombažna preja, izkuhavanje, luženje, mercerizacija, barvanje, reaktivna barvila, sorpcijske lastnosti, odpadne vode, barvanje
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1240; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (884,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
FUNKCIONALIZACIJA BOMBAŽNIH VLAKEN S KARBOKSIMETILCELULOZO
Mitja Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Bombaž je zaradi svojih lastnosti vsestransko uporaben. Neželene lastnosti, kot so krčenje, hidrofilnost/hidrofobnost in gorljivost, se lahko z različnimi plemenitilnimi postopki zmanjšajo. Na področju celuloznih materialov je znanih precej postopkov modifikacij z namenom spremembe funkcionalnosti celuloze. Mnogi postopki so okolju neprijazni, ali pa vodijo k neobstojnosti končnih materialov in k sočasnemu poslabšanju mehanskih lastnosti, kar zmanjšuje stopnjo uporabnosti končnega produkta. Obdelava celuloze z različnimi polisaharidi za dosego večje funkcionalnosti omogoča široko uporabnost končnega produkta. S kontroliranim spreminjanjem površinske funkcionalnosti vlaken je mogoče razviti učinkovitejše pogoje obdelave in s tem povečati izkoristek pomožnih sredstev in kemikalij ob povečani ali vsaj ohranjeni kakovosti končnega izdelka. V diplomski nalogi smo skušali dognati kako funkcionalizacija oz. modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo vpliva predvsem na uporabne lastnosti bombaža, kot sta celokupni naboj vlaken ter hidrofilnost, hkrati pa podati ugotovitev, kako omenjena funkcionalizacija vpliva na uporabne lastnosti bombažnih vlaken. Rezultati so vzpodbudni, saj uporabljena topokemijska modifikacija bombažnih vlaken s karboksimetilcelulozo daje očitno zelo plodne rezultate. Je metoda, ki sočasno z zvišanjem celokupnega naboja ter hidrofilnega značaja vlaken, ohranja tudi nekatere mehanske lastnost vlaken. Glede na to, da so našteti parametri gonilna sila adsorptivnosti vlaken, je moč pričakovati izboljšano adsorpcijsko kapaciteto le-teh za številne specifične substrate, predvsem tiste kationskega značaja.
Ključne besede: bombažna vlakna, tenziometrija, stični kot, mehanske lastnosti, sorpcijske lastnosti, funkcionalizacija, konduktometrična titracija, naboj bombažnih vlaken, topokemijska modifikacija bombaža, adsorpcijska kapaciteta vlaken
Objavljeno v DKUM: 02.07.2009; Ogledov: 3177; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (814,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici