1. Preračun izkoristka kogeneracije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. : magistrsko deloPetra Polanec, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je analizirano delovanje soproizvodnje toplote in električne energije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. Uporablja se plinska turbina za proizvodnjo električne energije, iz dimnih plinov pa se zajema toplota s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov. Glavni cilj raziskave je določiti toplotni izkoristek sistema pri različnih delovnih parametrih, kot so temperatura gretja dimnih plinih v kanalskim gorilniku, moč elektrarne in tlak pare v uparjalniku.
Rezultati so pokazali, da je toplotni izkoristek sistema v območju med 20 % in 40 %. Potrjeno je, da uporaba kanalskega gorilnika poveča izkoristek, saj dvigne temperaturo dimnih plinih in poveča prenos toplote. Moč plinske elektrarne sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na toplotni izkoristek, saj se pri manjši moči porabi manj zemeljskega plina. Najnižji izkoristek je zaznan v primerih, ko pregrevanje dimnih plinov ni bilo izvedeno.
Skupni izkoristek sistema je dosegal do 70 %, kar potrjuje učinkovito delovanje sistema soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Rezultati prispevajo k optimizaciji parametrov sistema ter izboljšanju energetske učinkovitosti, kar ima pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju virov.
Ključne besede: soproizvodnja toplotne in električne energije, proizvodnja pare, toplotni izmenjevalnik, uparjalnik, plinska turbina, toplotni izkoristek, prenos toplote
Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (5,12 MB) |
2. Sistem za merjenje in spremljanje proizvodnega procesa in izkoristkov naprave kogeneracije (SPTE) : diplomsko deloNik Plešivčnik, 2021, diplomsko delo Opis: V današnjem času je vedno več pobud za rabo obnovljivih virov in virov z velikim izkoristkom. Pri tem imajo veliko vlogo naprave za proizvodnjo primarne električne energije, kjer prav tako izkoristimo sekundarno toplotno energijo naprave in jo uporabimo za pripravo tople vode.
V diplomskem delu je opisana izdelava avtomatiziranega sistema meritev za naprave kogeneracije SPTE. Najprej so opisane okoliščine meritvenega območja in podjetje, ki izdeluje naprave kogeneracije. V nadaljevanju so podani vse naloge in postopki izvajanja meritev ustreznosti končnih naprav SPTE. Prvi sklop vključuje opis izbrane merilne opreme, projektiranje električnega vezja in povzetek omogočenih komunikacijskih protokolov.
Drugi sklop naloge predstavlja metode izdelave programa, kjer so vključeni diagrami in opisi posameznih plasti različnih funkcij. Sledita analiza in obdelava podatkov v pripravi za poročila meritev. Podana so navodila za uporabo merilnega sistema in sklep naloge, kjer so opisane zadnje misli in možne izboljšave sistema merjenja kogeneracije.
Ključne besede: kogeneracija, merilni sistem, soproizvodnja SPTE, avtomatizacija meritev, izkoristek SPTE, analiza in obdelava podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1107; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,32 MB) |
3. |
4. Tehniško - tehnološka analiza obratovanja soproizvodnje toplote in električne energije za ogrevanje zemeljskega plina na merilno regulacijski postaji : diplomsko deloMatej Glavič, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga zajema področje ogrevanja zemeljskega plina na merilno regulacijski postaji z izkoriščanjem odvečne toplote soproizvodnje toplote in električne energije. V nalogi je predstavljeno, kako se s spreminjanjem temperature povratnega toka grelne tekočine spreminja izkoristek soproizvodnje toplote in električne energije. Višja, kot je temperatura povratne vode, nižji je izkoristek naprave.
Naloga analizira tudi možnost vgradnje večjega toplotnega prenosnika v merilno regulacijsko postajo in ekonomsko upravičenost takšne investicije. Ta se je izkazala za neupravičeno, saj je povračilna doba stroškov investicije predolga.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja toplote in električne energije, toplota, prenosnik, zemeljski plin
Objavljeno v DKUM: 01.03.2019; Ogledov: 1412; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,99 MB) |
5. Izbira postroja za soproizvodnjo toplote in električne energije v podjetju Lentherm-invest d.o.o.Matej Bračič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je opisana ekonomska upravičenost vlaganja v soproizvodno enoto za podjetje Lentherm-invest d.o.o. V začetku diplomskega dela smo prikazali toplotne potrebe v podjetju, nato še potrebe po električni energiji. Na podlagi porabe toplote smo izbrali najprimernejšo soproizvodno enoto. Naredili smo primerjavo dveh soproizvodnih enot, ki sta se razlikovali po velikosti. Izračunali smo količino proizvedene toplote in električne energije iz vsake enote ter primanjkljaj, ki ga bomo pokrivali s starim kotlom na ELKO. Z izračunanjem neto sedanje vrednosti investicije smo preverili, s katero investicijo imamo v dvajsetih letih boljši donos. Izkazalo se je, da je v primeru porabe podjetja Lentherm-invest d.o.o. bolje izbrati zmogljivejšo soproizvodno enoto »indop 370M«, s katero bi v življenjski dobi enote privarčevali 1.860.020 €.
Ključne besede: Soproizvodnja, soproizvodna enota, električna energija, toplota, ekonomska upravičenost.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1941; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,92 MB) |
6. SOPROIZVODNJA TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ LESNE BIOMASEJernej Štorgel, 2016, diplomsko delo Opis: Naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) predstavljajo sodobno alternativo starejšim ogrevalnim kotlom z nizkimi izkoristki. Težišče naloge predstavlja tehnološka analiza mikro kogeneracijskega postrojenja na Stirlingov motor ter ekonomska in ekološka primerjava z obstoječo ogrevalno napravo na ekstra lahko kurilno olje (ELKO) in SPTE napravo na dizelski motor. Izračunani podatki kažejo, da investicija v SPTE napravo v primeru našega izračuna trenutno ni rentabilna, kar je posledica visokih investicijskih stroškov, nizke cene za ELKO in kratkega obdobja trajanja podpore za odkup električne energije. V primeru dviga cene ELKO na vrednost izpred treh let, pa bi se investicija v SPTE napravo na lesno biomaso povrnila po 11-ih letih obratovanja. Dobljeni podatki kažejo, da je z vidika onesnaževanja s CO2, inštalacija SPTE naprave na lesno biomaso najbolj smiselna.
Ključne besede: Soproizvodnja toplote in električne energije, lesna biomasa, Stirlingov motor
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 2169; Prenosov: 302
Celotno besedilo (4,48 MB) |
7. |
8. Primerjava SPTE sistemov za termično izrabo biomase v hotelskem kompleksuJanez Jelen, 2014, magistrsko delo Opis: V zadnjem obdobju se vedno bolj uveljavljajo obnovljivi viri energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. V magistrskem delu obravnavamo priznani hotelski kompleks na slovenski obali, kjer za ogrevanje in pripravo sanitarne vode trenutno izkoriščajo ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Glede na visoke stroške nakupa ELKO, smo primerjali ekonomiko treh postrojenj za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na lesno biomaso z ekonomiko kotla na ELKO. V primeru SPTE postrojenj iz primarnega goriva, tj. lesne biomase, pridobivamo toploto in električno energijo. V našem primeru vso toploto porabimo v hotelskem kompleksu, medtem ko vso pridobljeno električno energijo prodamo preko organizatorja trga z električno energijo – Borzen. Potrebne podatke o posameznih SPTE postrojenjih smo pridobili od proizvajalcev oziroma dobaviteljev te opreme. Tako smo obravnavali SPTE postrojenje s Stirling motorji, SPTE postrojenje s plinskimi motorji in SPTE postrojenje s plinsko turbino. Kot najbolj ekonomično in dobičkonosno se je izkazalo SPTE postrojenje s Stirling motorji, saj sta investicija in vzdrževanje takšnega postrojenja najnižja. Drugo najbolj ekonomično je SPTE postrojenje s plinskimi motorji, najmanj pa SPTE s plinsko turbino.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, Soproizvodnja toplote in električne energije, Lesna biomasa
Objavljeno v DKUM: 29.10.2014; Ogledov: 2689; Prenosov: 226
Celotno besedilo (4,07 MB) |
9. Ogrevanje enostanovanjske hiše z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplotePrimož Obal, 2012, diplomsko delo Opis: Z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplote lahko v celoti nadomestimo običajni kotel za ogrevanje na fosilna goriva. Proizvedeno električno energijo, za katero prejemamo tudi državno podporo, prodajamo distributerju električne energije, delno pa lahko zadostimo tudi lastnim potrebam po njej. S prihodki od električne energije si v veliki meri tudi povrnemo stroške vhodnega energenta, poleg zmanjšanja stroškov ogrevanja pa s soproizvodnjo zaradi visokega skupnega izkoristka naprave znižamo tudi izpuste CO2. V primerjavi s soproizvodnimi enotami, dostopnimi na trgu, je ob samostojni izgradnji enote investicijski vložek še nižji. Dokazali smo, da je investicija ekonomsko upravičljiva že pri današnjih cenah energentov, s pričakovano rastjo cen le-teh pa bi bili prihranki še občutnejši.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja, kogeneracija, kotel, toplota, električna energija, investicija, podpora
Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 1910; Prenosov: 242
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. OGREVANJE OTROŠKEGA VRTCA Z LESNO BIOMASOTomaž Robič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je opisana študija ogrevanja na lesno biomaso. Obstoječa kotlovnica ima dotrajane kotle na kurilno olje, ki so potrebni menjave. Glavni cilj je poiskati najboljšo možnost prenove kotlovnice, tako da bo ta ekološko in ekonomsko sprejemljiva.
Izračunali smo celotne toplotne izgube zgradbe in na podlagi izgub določili potrebno toplotno moč kotla. Potrebno je bilo izbrati ustrezne kotle za ogrevanje z zemeljskim plinom, lahkim kurilnim oljem in lesno biomaso, ter izdelati ekonomsko analizo delovanja, primerjati različne kotle ter analizirati možnost soproizvodnje toplote in električne energije.
Na podlagi analize smo ugotovili, da je najbolj rentabilna in obenem ekološko sprejemljiva rešitev med vsemi variantami ogrevanja postavitev nove kotlovnice z uporabo kotlov na lesno biomaso.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, lesna biomasa, posodobitev ogrevanja, soproizvodnja, energetska izkaznica, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 20.11.2012; Ogledov: 2184; Prenosov: 287
Celotno besedilo (4,56 MB) |
