| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacija
Suzana Jakoša, 2024, doktorska disertacija

Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Stilizacija
Drago Unuk, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Konceptualen prispevek podaja teoretični prikaz stilizacije kot fenomena jezikoslovne stilistike. V verbalni komunikaciji stil označuje način pojavnosti, ki izhaja iz hotenega izbora uporabljenih in prirejenih jezikovnih ter nejezikovnih sredstev. Stil besedila nastaja na podlagi zbira izraznih sredstev in je nasledek procesov, ki se v besedilu povezujejo. Razlikujemo proces stilistične diferenciacije in stilotvorni proces. Bolj ko je jezik razvit, več možnosti izbire in uporabe jezikovnih sredstev ima v stiliziranju. S postopnim členjenjem stilov nastopa tudi členjenje stilnih sredstev; funkcija besedila določa izbor izraznih sredstev in delitev stilov. Glede na svojo stilno zaznamovanost ali emocionalno-ekspresivni odtenek se zaznamovana jezikovna sredstva uporabljajo v natančno določenem kontekstu, stilna vrednost se najbolj čuti v besedišču in skladenjskih sredstvih. Stilizacijo tvori celotna dejavnost sporočanja, ki vodi do uresničitve določenega stila; načinov stilizacije je več, običajno se prepletajo kot snopi stiliziranja. Stilna norma je obvladovanje rabe stilnih vrednosti sredstev.
Ključne besede: jezikoslovna stilistika, stil, stilem, stilizacija, sopomenskost, stilna norma, snopi stilizacije
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1404; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (770,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici