| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres v tekmovalnem športu : diplomsko delo
Simeon Hočevar, 2022, diplomsko delo

Opis: S stresom se vsak posameznik vsakodnevno sooča. Stres lahko opredelimo kot specifično zahtevo okolja, ki v posamezniku sproži specifičen odziv telesa. Vsak posameznik različno zaznava stresne zahteve iz okolja in se z njimi različno spoprijema. Uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami je odvisna tudi od posameznikove osebnostne prožnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljal, koliko stresa doživljajo, kateri so najpomembnejši stresorji, na kakšen način se z njim spoprijemajo športniki in kakšna je njihova samoocena osebnostne prožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 116 športnikov v starosti od 14 let dalje, od tega 66 moških in 50 žensk, ki udeleženi v tekmovalnem športu. Rezultati so pokazali, da je med vključenimi športniki stres v vsakodnevnem življenju prisoten. Športnice na vseh postavkah zaznavajo več stresa kot njihovi moški vrstniki. Kot najpogostejše dejavnike stresa športniki navajajo šolske obveznosti, rezultate na tekmovanju in treninge, kot najmanj pogoste pa odnose v družini. Mladostnikom visoko stopnjo stresa predstavlja usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, odraslim športnikom pa finančne skrbi. Športniki glede na samooceno uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami, pri čemer odrasli in vrhunski športniki uporabljajo več uspešnejših strategij kot mlajši športniki. Najpogosteje uporabljene strategije pri športnikih so aktivno spoprijemanje, načrtovanje in sprejemanje, pri članih tudi strategija pozitivnega preoblikovanja. Športniki ocenjujejo, da imajo dobro razvite sposobnosti za uspešno reševanje zahtevnih situacij. Rezultati kažejo, da imajo odrasli športniki višje izražene psihološke faktorje osebnostne prožnosti, ki jim pomagajo pri učinkovitejšemu spoprijemanju s stresnimi zahtevami v tekmovalnih situacijah, kot njihovi mlajši kolegi. Rezultati potrjujejo, da so starejši športniki visoko motivirani in predani, izraženo imajo določeno stopnjo fokusa in kontrole ter samozavest, kar jim omogoča uspešno soočanje z zahtevnimi stresnimi situacijami.
Ključne besede: stres, športnik, mladostnik, soočanje s stresom, osebnostna prožnost
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

2.
Vpliv stresnih situacij na obnašanje predšolskega otroka
Ines Nemec, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, v kateri otroci zaradi različnih dejavnikov že v zgodnjem obdobju doživljajo stres. Diplomsko delo z naslovom Vpliv stresnih situacij na obnašanje predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen stres, podrobneje so opisani povzročitelji stresa pri otrocih in znaki stresa. Opisana je tudi vloga odraslega in strategije soočanja otrok s stresom. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o vplivu stresa na obnašanje otrok. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, mame in očetje pomurskih vrtcev. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci opažajo stres pri otrocih, kateri so najpogostejši vzroki stresa, ali stres vpliva na vedenje predšolskega otroka, znake stresa, kako se anketiranci odzivajo in kako pripravljajo predšolskega otroka, da se bo sam soočal s težavami. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev tisti, ki pogosteje zaznavajo stres pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da sta najpogostejša vzroka za nastanek stresa pri otrocih ločitev staršev in težave v družini. Ena izmed ugotovitev je tudi, da večina anketirancev meni, da stres vpliva na vedenje otrok. Na podlagi rezultatov lahko opazimo, da večina anketirancev zaznava stres pri predšolskih otrocih.
Ključne besede: povzročitelji stresa, predšolski otrok, soočanje s stresom, vloga odraslih, znaki stresa
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 2020; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
STRES NA DELOVNEM MESTU V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC
Polona Šumah, 2015, magistrsko delo

Opis: Vsaka okoliščina lahko povzroči stres. Povzroči tako negativne kot pozitivne posledice, vendar posvečamo več pozornosti negativnim pojavom. Če se naučimo živeti s stresom, ne glede na zunanje okoliščine, lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljno in zdravo. Vsi občutijo stres, ter o njem govorijo, vendar so se le redki zavzeli, da bi odkrili, kaj je v resnici. Kot besedi uspeh in neuspeh ima tudi beseda stres različne pomene za različne ljudi, zato jo je vsebinsko težko določiti. V nalogi smo dali poudarek stresu na delovnem mestu, ki je za mnoge stalnica. Konkurenca, reorganizacija proizvodnje in managementa, nenehne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veščinah in pogojih dela, ukinjanje delovnih mest ter druge lastnosti sodobnega dela in poslovanja še dodatno vzpodbujajo stres. Pomembno je, da smo samozavestni, ter znamo upravljati s časom in več časa posvetiti fizični aktivnosti, da skrbimo zase ter ustvarjamo boljše medčloveške odnose. Vsekakor nas določena mera stresa motivira in nam omogoča, da sprejemamo odločitve, se osredotočimo ter delujemo pozitivno. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali pojem stres v širšem smislu, pojem stresa na delovnem mestu in kako se soočati s stresom. Pomembno je znati prepoznati stres. Dokler ne vemo od kod problem, ne moremo najti rešitve. Šele takrat ga lahko začnemo obvladovati. Ne smemo dovoliti, da nas premaga stres, mi moramo premagati njega. Teoretična stališča različnih avtorjev smo poskušali podkrepiti s praktičnim delom magistrske naloge. Zanimalo nas je v kolikšni meri je stres prisoten pri zaposlenih v Mestni občini Slovenj Gradec. Na podlagi rezultatov smo podali možno strategijo za odpravljanje in preprečevanje stresa na delovnem mestu v Mestni občini Slovenj Gradec.
Ključne besede: Stres, vrste stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa, soočanje s stresom.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1345; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
DEJAVNIKI STRESA V INFORMACIJSKO TEHNOLOŠKIH PODJETJIH
Mateja Kalin, 2014, diplomsko delo

Opis: Stres je odziv posameznika na tiste dražljaje iz okolja, ki jih posameznik oceni kot obremenjujoče. V našem primeru so to dražljaji oz. dejavniki v delovnem okolju. V diplomskem delu smo predstavili pojem stresa, stres na delovnem mestu, se osredotočili na dejavnike stresa v delovnem okolju ter poleg njegovih posledic podali tudi predloge za posameznika in organizacijo, kako se s stresom soočiti. Težišče diplomskega dela so vzroki oz. dejavniki stresa na delovnem mestu. Slednji so precej številni, mednje sodijo nerealni roki, nejasen opis delovnih nalog, konfliktnost vlog, neopredeljenost pristojnosti, nezmožnost pritožb, velika odgovornost, slabi medsebojni odnosi itd. Pogosto se pojavlja več dejavnikov hkrati. V raziskavi smo ugotavljali pojavnost stresa v dveh različnih IT-podjetjih ter dejavnike stresa. Rezultati so pokazali, da je najpomembnejši vzrok stresa pomanjkanje časa; značilnost dela in postavljene naloge so dejavnik stresa le včasih; s svojim delom so zaposleni načeloma zadovoljni, ne pa tudi zelo zadovoljni; psihična obremenjenost z delom je najpogostejši simptom stresnih situacij; večina se jih s stresom sooča tako, da počnejo stvari, ki jih veselijo, in večina jih ne ve, ali je njihovo delo v primerjavi z drugimi deli v njihovem podjetju bolj stresno ali manj.
Ključne besede: stres, delovno mesto, dejavniki stresa, posledice stresa, soočanje s stresom
Objavljeno v DKUM: 06.05.2014; Ogledov: 1177; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
OSEBNOSTNA RAST KOT POSLEDICA STRESA V DELOVNEM OKOLJU
Majida Garibović, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pojmovanje stresa v vsakdanjem življenju, vire in posledice stresa. Predstavi različne definicije in vrste stresa. V nadaljevanju je podrobneje predstavljeno pojmovanje stresa v delovnem okolju in njegove posledice, predstavitev načinov za obvladovanje in premaganje stresa, njegova vloga v življenju posameznika in delovanju organizacije. Velikokrat se niti ne zavedamo, da živimo s stresom in ne prepoznamo njegovih posledic, saj veliko število posameznikov živi v zmoti, da stres doživljamo občasno v življenju, zato so podrobneje predstavljeni viri in posledice stresa. Namreč stres doživljamo tudi takrat, ko vznemirjenja niso velika npr. branje črne kronike, vendar prav tako ne smemo zanemariti tovrstnih vznemirjenj in njihovega vpliva na psihično in fizično zdravje. Vendar pa stres lahko doživljamo tudi v pozitivnem smislu. Z različnimi metodami odpravljanja stresa izboljšamo medsebojne odnose v delovnem okolju in družini, povečamo učinkovitost in kakovost opravljenega dela, kar posledično vpliva na našo samopodobo in osebnostno rast. Torej stres je v določenih primerih dobrodošel, saj nas motivira in nas potiska naprej,da se osebnostno razvijamo da raziskujemo tudi druga znanja, modrosti, vede, ki vplivajo na odnos in sprejemanje stresorjev oziroma postanemo kreatorji svojih življenj.
Ključne besede: stres, vrste stresa, posledice stresa, delovno okolje, soočanje s stresom in osebnostna rast
Objavljeno v DKUM: 23.11.2010; Ogledov: 2803; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (438,20 KB)

6.
STRES NA DELOVNEM MESTU V SPLOŠNI BOLNIŠNICI BREŽICE
Anica Erkić, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaradi novih vrst tveganj, kot so stres, depresija, nasilje in strah, nastajajo nove bolezni. Vse te spremembe vplivajo na nas in na naše zdravje ter počutje na delovnem mestu. Po navadi tako, da jih niti ne opazimo, dokler ni prepozno. Stres je danes prisoten predvsem v poslovnem življenju, vendar z vso močjo prodira tudi v zasebno. Ljudje se morajo spopadati z novo informacijsko tehnologijo, podaljševanjem delovnega časa, kratkimi pogodbenimi roki. Stres je postal socialno zlo, ki nikomur ne prizanese, vsakdo se mora z njim spopasti. Stres je bistvo sprememb, ki v življenje vnašajo raznolikost. Spremembe so neločljivo povezane z novimi izzivi, zahtevami in nevarnostmi. Ne glede na zunanje okoliščine lahko živimo uspešneje, bolj zdravo, če se naučimo živeti s stresom. Stresni odziv ni nekaj neozdravljivega. Ko odkrijemo vzrok stresa, ga lahko sami odpravimo. Pomembno je, da smo samozavestni, da znamo upravljati s časom, ga nameniti aktivnostim, ustvarjanju boljših medčloveških odnosov ter skrbi zase. Nekaj stresa potrebujemo, saj nas motivira in nam omogoča, da se osredotočimo, sprejemamo odločitve, delujemo pozitivno.
Ključne besede: • Stres • Obvladovanje stresa • Soočanje s stresom
Objavljeno v DKUM: 11.12.2009; Ogledov: 2451; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (428,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici