1.
DISEMINIRANI PLAZMOCITOM IN STRATEGIJE ZA SOOČANJE Z NJIMTjaša Šebjan, 2016, diplomsko delo
Opis: Teoretična izhodišča in namen: Diseminirani plazmocitom je vse pogostejša maligna krvotvorna bolezen, katera se pogosteje pojavlja pri starejših osebah. Klinična slika je raznolika, nanjo pa imajo velik vpliv številni dejavniki. Že sama postavitev diagnoze zahteva od bolnika prilagoditev, ki pa je temelj za nadaljnjo uspešno soočanje z nastalimi spremembami. Kako se bo posameznik prilagodil na postavljeno diagnozo, je v največji meri odvisno od njegovega pogleda na bolezen in mi kot zdravstveni delavci na to nimamo vpliva. Lahko pa bolniku v tem težkem obdobju pomagamo iz ruševin njegovega sesutega sveta postavili nove temelje in mu s tem ponovno pridobiti kontrolo nad njegovim življenjem in situacijo, v kateri se je znašel. Namen raziskave je ugotoviti, kako se bolniki z diagnozo diseminirani plazmocitomom soočajo s samo boleznijo ter kako na bolezen po njihovem mnenju gledajo njihovi svojci/družina.
Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, tj. zbiranje podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo, ki deluje v okviru Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal skupno 11 bolnikov, od tega 6 moških in 5 žensk. Kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali, so bili trije: diagnoza diseminirani plazmocitom, diagnosticiranje le-te v zadnjih desetih letih ter zdravljenje na omenjenem oddelku. Časovni okvir zbiranja podatkov je bil med 25. 7. in 5. 8. 2016. Pridobljene podatke smo dosledno interpretirali, jih ročno obdelali ter grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da se bolniki, preden jim diagnosticirajo bolezen diseminirani plazmocitom, spopadajo s številnimi težavami. Ob postavitvi diagnoze se poleg teh težav prav vsi soočajo tudi z najrazličnejšimi čustvenimi motnjami, ki so posledica normalnega odziva na neozdravljivo bolezen. Moški se ob postavitvi diagnoze spopadajo na t. i. flegmatični način s pogostim stilom bojevanja, medtem ko jo ženske dojemajo bolj melanholično, zato je pri njih pogostejši stil izogibanja. Bolniki v raziskavi navajajo dobro družinsko medsebojno povezanost. Po njihovem mnenju jim družina predstavlja vir opore in pomoči.
Sklep: Številni bolniki se ob postavitvi diagnoze, kot je rak, soočajo z različnimi čustvenimi odzivi in pri tem uporabljajo raznolike načine stilov spopadanja z boleznijo. Čustvene stiske so v kliničnem okolju nemalokrat podcenjene, saj zdravstveni delavci največkrat obravnavajo bolnike le telesno in hkrati pozabljajo na njihovo stisko, ki jih bolniki ob tem občutijo. Menimo, da bi bilo smiselno v prihodnosti v zdravstveni sistem uvesti presejalne teste, kateri bi omogočili pravočasno prepoznavanje čustvenih stisk.
Ključne besede: diseminirani plazmocitom, rak, strategije za soočanje, prilagoditev družine na bolezen
Objavljeno v DKUM: 19.10.2016; Ogledov: 1596; Prenosov: 140
Celotno besedilo (712,60 KB)
