| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z akutno mieloično levkemijo
Nina Maučec, 2021, diplomsko delo

Opis: Pacienti z akutno mieloično levkemijo (AML) se spoprijemajo z različnimi psihološkimi in čustvenimi vplivi bolezni. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako se pacienti z AML soočajo s čustvi in težavami ter kakšni so stalni vplivi bolezni. Izveden je bil sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali s pomočjo iskalne strategije, ki je bila oblikovana na osnovi raziskovalnega vprašanja. Za kakovost poteka sistematičnega pregleda smo upoštevali smernice po PRISMA (Moher, et al., 2009) za oceno člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje ter za tematsko sintezo smo uporabili korake po Thomas & Harden (2008). Pregledali in analizirali smo 10 člankov. Oblikovali smo glavno vsebinsko kategorijo Soočanje in doživljanje bolezni pri pacientih z AML. Oblikovali smo najpogostejše podkategorije, ki so jih izpostavili pacienti, in sicer: Začetne reakcije na diagnozo, Izguba osebne avtonomije, Obnavljanje normalnosti v vsakdanjem življenju, Psihološki in čustveni vplivi, Soočanje z novo družbeno identiteto in Viri podpore. Pacienti AML doživljajo kot travmatično, šokovno situacijo. Soočiti se morajo s spremembo videza, z izgubo moči in zaupanja vase. Pogosteje morajo obiskovati bolnišnice in večkrat so tudi hospitalizirani. Njihovo vsakdanje življenje se zelo spremeni na fizičnem in duševnem področju, npr.: niso več zmožni telesnih aktivnosti, izgubijo občutek zaljubljenosti, moči, volje, energije. Pacienti so izpostavili tudi, da jim spolnost predstavlja težavo, saj je spolnost pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, zato se priporoča več raziskav na področju spolnosti pri pacientih z AML.
Ključne besede: pacienti, izkušnje, soočanje, akutna mieloična levkemija
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 316; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (744,30 KB)

2.
Izkušnje pacientov obolelih za epilepsijo z njihovo boleznijo
Katja Cajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo se osredotočali na paciente, obolele za epilepsijo, in sicer, kakšne izkušnje imajo v povezavi z omenjeno boleznijo, kako so sprejeli diagnozo in na kakšne prepreke so naleteli pri soočanju s samo boleznijo. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšne izkušnje imajo pacienti, oboleli za epilepsijo, z njihovo boleznijo v vsakdanjem življenju ter kako se z le-to spoprijemajo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah in sicer PubMed, CINAHL, Web of Science in Academic search. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo MATT orodja. Rezultati: Ugotovili smo, da so ključni dejavniki, ki vplivajo na življenja pacientov z epilepsijo naslednji: kakovost življenja, vpliv epilepsije na vsakdanje življenje, soočanje pacientov z epilepsijo in sprejemanje diagnoze. Razprava in sklep: Večina pacientov se še vedno negativno sooča s samo boleznijo, zato bi bilo smiselno, da bi v samo obravnavo bolj vključili medicinske sestre, saj bi z zdravstveno-vzgojnim delom bistveno izboljšale kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: epilepsija, izkušnje, vpliv, sprejemanje, soočanje
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1006,37 KB)

3.
Soočanje študentov zdravstvene nege s stresom na klinični praksi
Matej Ošlaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Študenti zdravstvene nege so tekom študija izpostavljeni številnim stresorjem, tako v izobraževalni ustanovi kot tudi na klinični praksi. Vodilo zaključnega dela je preučiti stresorje in kako se z njimi študenti zdravstvene nege soočajo ter spoprijemajo v času študija Zdravstvene nege. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege na eni izmed zdravstvenih fakultet za severovzhodu Slovenije, ki izvaja dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik sestavljen iz treh sklopov (demografski podatki, lestvici Perceived Stress Scale in Coping Behaviours Inventory). Rezultate raziskave smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Excel 2019 ter IBM SPSS Statistics 26. V raziskavi je sodelovalo 98 študentov. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege na klinični praksi najpogosteje doživljajo stres zaradi učiteljev in zdravstvenega osebja (2,75 ± 0,63) ter zaradi neskladja med teorijo in prakso (3,37 ± 0,92). Študenti zdravstvene nege se s stresom najpogosteje soočajo na način, da ostanejo pozitivni v dani situaciji (3,45 ± 0,61) ter da ohranijo pozitiven odnos pri soočanju z življenjskimi dogodki (3,91 ± 0,90). Pozitivizem predstavlja glavno vodilo pri soočanju s stresom. Študente zdravstvene nege je potrebno spodbujati k soočanju s stresom na pravilen način. Prav tako je potrebno klinične mentorje usposobiti, da nudijo ustrezno pomoč študentu, ko mu stres predstavlja težavo.
Ključne besede: študenti, zdravstvena nega, klinična praksa, stres, soočanje
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 4015; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (742,38 KB)

4.
Ugotavljanje potreb svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave
Klavdija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Ugotavljanje potreb svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave je v družino usmerjen pristop skrbi, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev v doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacienta, ki ima nezgodno poškodbo glave s spremljajočo okvaro možganov v času hospitalizacije, ter ugotoviti ali se te potrebe tekom zdravljenja v bolnišnici spremenijo. Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo za pridobitev podatkov uporabili polstrukturiran intervju. Zaključili smo z analizo intervjujev, ki so podali odgovore na zastavljeni raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo deset svojcev. Vendar smo v celoten potek raziskave vključili sedem svojcev, saj sta dva pacienta v času raziskave umrla, eden pa je ostal hospitaliziran. Ugotovili smo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se tekom hospitalizacije tudi spreminjajo. Kot glavni potrebi so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Ti dve potrebi sta prisotni vseskozi in se spremenita med hospitalizacijo le v niansah. Na začetku hospitalizacije je močno prisotna še potreba po soočenju s samo poškodbo in se izraža skozi različne faze (šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost, strah). Proti koncu hospitalizacije pa se izrazi še potreba po gotovosti in potreba po napredku. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave. Na podlagi rezultatov raziskave bi bilo v Sloveniji treba opolnomočiti zdravstveno osebje, ki se srečuje s svojci in njihovimi potrebami, predvsem na področju prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanje svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovosti zdravstvene nege.
Ključne besede: Intervju, družina, zdravstvena nega, informacije, podpora, soočanje, komunikacija
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 718; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (839,95 KB)

5.
Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi
Renata Mlakar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V slovenskih bolnišnicah se za možgansko kapjo vsako leto zdravi okoli 4000 ljudi. Skoraj 70 % bolnikov ima kronično okvarjeno gibalno funkcijo prizadete roke, več kot polovica zmanjšano funkcionalnost, zaradi ohromelosti prizadete polovice telesa, večina potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih dejavnosti. Mnoge osebe po preboleli možganski kapi doživljajo občutke jeze, žalosti, strahu, zato je stopnja njihove družbene aktivnosti nižja. S tem pa tudi kakovost življenja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji, petih starejših oseb, starih od 65 do 89 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize, oblikovali tematske sklope in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Zbrani podatki so po analizi rezultirali v dva tematska sklopa in sicer: Soočanje s posledicami možganske kapi in Kvaliteta življenja po možganski kapi. Diskusija in zaključek: Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi so pozitivne in negativne. Obe strani se medsebojno prepletata. Na starostnikovo kvaliteto življenja po možganski kapi vpliva veliko različnih dejavnikov, med katerimi so: čustveni odzivi, telesne ovire, stiske, odzivi na posledice, motiviranost, aktivno življenje po možganski kapi. Še vedno je premalo govora o življenju takšnih ljudi, zato je potrebno temu nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: starostnik, svojci, izkušnje, soočanje, fenomenologija.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 1113; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (222,14 KB)

6.
Vpliv stresnih situacij na obnašanje predšolskega otroka
Ines Nemec, 2017, diplomsko delo

Opis: Živimo v družbi, v kateri otroci zaradi različnih dejavnikov že v zgodnjem obdobju doživljajo stres. Diplomsko delo z naslovom Vpliv stresnih situacij na obnašanje predšolskega otroka je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen stres, podrobneje so opisani povzročitelji stresa pri otrocih in znaki stresa. Opisana je tudi vloga odraslega in strategije soočanja otrok s stresom. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o vplivu stresa na obnašanje otrok. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, mame in očetje pomurskih vrtcev. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci opažajo stres pri otrocih, kateri so najpogostejši vzroki stresa, ali stres vpliva na vedenje predšolskega otroka, znake stresa, kako se anketiranci odzivajo in kako pripravljajo predšolskega otroka, da se bo sam soočal s težavami. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev tisti, ki pogosteje zaznavajo stres pri predšolskih otrocih. Ugotovili smo, da sta najpogostejša vzroka za nastanek stresa pri otrocih ločitev staršev in težave v družini. Ena izmed ugotovitev je tudi, da večina anketirancev meni, da stres vpliva na vedenje otrok. Na podlagi rezultatov lahko opazimo, da večina anketirancev zaznava stres pri predšolskih otrocih.
Ključne besede: povzročitelji stresa, predšolski otrok, soočanje s stresom, vloga odraslih, znaki stresa
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 1161; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
DISEMINIRANI PLAZMOCITOM IN STRATEGIJE ZA SOOČANJE Z NJIM
Tjaša Šebjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča in namen: Diseminirani plazmocitom je vse pogostejša maligna krvotvorna bolezen, katera se pogosteje pojavlja pri starejših osebah. Klinična slika je raznolika, nanjo pa imajo velik vpliv številni dejavniki. Že sama postavitev diagnoze zahteva od bolnika prilagoditev, ki pa je temelj za nadaljnjo uspešno soočanje z nastalimi spremembami. Kako se bo posameznik prilagodil na postavljeno diagnozo, je v največji meri odvisno od njegovega pogleda na bolezen in mi kot zdravstveni delavci na to nimamo vpliva. Lahko pa bolniku v tem težkem obdobju pomagamo iz ruševin njegovega sesutega sveta postavili nove temelje in mu s tem ponovno pridobiti kontrolo nad njegovim življenjem in situacijo, v kateri se je znašel. Namen raziskave je ugotoviti, kako se bolniki z diagnozo diseminirani plazmocitomom soočajo s samo boleznijo ter kako na bolezen po njihovem mnenju gledajo njihovi svojci/družina. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo dela, tj. zbiranje podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo, ki deluje v okviru Klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Raziskovalni vzorec je zajemal skupno 11 bolnikov, od tega 6 moških in 5 žensk. Kriteriji, ki smo jih pri tem upoštevali, so bili trije: diagnoza diseminirani plazmocitom, diagnosticiranje le-te v zadnjih desetih letih ter zdravljenje na omenjenem oddelku. Časovni okvir zbiranja podatkov je bil med 25. 7. in 5. 8. 2016. Pridobljene podatke smo dosledno interpretirali, jih ročno obdelali ter grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Pridobljeni rezultati kažejo, da se bolniki, preden jim diagnosticirajo bolezen diseminirani plazmocitom, spopadajo s številnimi težavami. Ob postavitvi diagnoze se poleg teh težav prav vsi soočajo tudi z najrazličnejšimi čustvenimi motnjami, ki so posledica normalnega odziva na neozdravljivo bolezen. Moški se ob postavitvi diagnoze spopadajo na t. i. flegmatični način s pogostim stilom bojevanja, medtem ko jo ženske dojemajo bolj melanholično, zato je pri njih pogostejši stil izogibanja. Bolniki v raziskavi navajajo dobro družinsko medsebojno povezanost. Po njihovem mnenju jim družina predstavlja vir opore in pomoči. Sklep: Številni bolniki se ob postavitvi diagnoze, kot je rak, soočajo z različnimi čustvenimi odzivi in pri tem uporabljajo raznolike načine stilov spopadanja z boleznijo. Čustvene stiske so v kliničnem okolju nemalokrat podcenjene, saj zdravstveni delavci največkrat obravnavajo bolnike le telesno in hkrati pozabljajo na njihovo stisko, ki jih bolniki ob tem občutijo. Menimo, da bi bilo smiselno v prihodnosti v zdravstveni sistem uvesti presejalne teste, kateri bi omogočili pravočasno prepoznavanje čustvenih stisk.
Ključne besede: diseminirani plazmocitom, rak, strategije za soočanje, prilagoditev družine na bolezen
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1040; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (712,60 KB)

8.
Neuspeh podjetij v Sloveniji
Natalija Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Neuspeh podjetja je v zadnjih letih pogosta tema v vsakodnevnih in v strokovnih razgovorih, kot tudi področje, ki mu ekonomska politika v Sloveniji namenja veliko pozornost. Ob tem pa je mogoče na splošno ugotoviti, da se vedno znova pojavljajo težave in vzroki neuspeha podjetij. Diplomski seminar je sestavljen iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili in definirali pojem podjetje, kako deluje podjetje kot organizacija in opredelili najpogostejše razloge poslovnega neuspeha. V praktičnem delu naloge pa smo se osredotočili na podjetje, ki se je ustrezno soočilo z težavami v podjetju in se rešilo ter prišlo ponovno na uspešno poslovno pot. Naredili smo tudi intervju z podjetnikom, ki se je na svoji poti uspešno srečeval z nastalimi problemi in jih pravočasno reševal, tako da je njegovo podjetje uspešno poslovalo ves čas. V okviru diplomskega seminarja smo ugotovili, da je stečaj najpogostejša oblika prenehanja podjetja in da je razlogov, ki privedejo do tega, zelo veliko; zato smo se mi osredotočili na deset najpogostejših.
Ključne besede: Propad podjetja, stečaj, likvidacija, neuspešno soočanje z krizo, uspešno soočanje z krizo.
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 741; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (835,54 KB)

9.
STRES NA DELOVNEM MESTU V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC
Polona Šumah, 2015, magistrsko delo

Opis: Vsaka okoliščina lahko povzroči stres. Povzroči tako negativne kot pozitivne posledice, vendar posvečamo več pozornosti negativnim pojavom. Če se naučimo živeti s stresom, ne glede na zunanje okoliščine, lahko živimo uspešneje, bolj zadovoljno in zdravo. Vsi občutijo stres, ter o njem govorijo, vendar so se le redki zavzeli, da bi odkrili, kaj je v resnici. Kot besedi uspeh in neuspeh ima tudi beseda stres različne pomene za različne ljudi, zato jo je vsebinsko težko določiti. V nalogi smo dali poudarek stresu na delovnem mestu, ki je za mnoge stalnica. Konkurenca, reorganizacija proizvodnje in managementa, nenehne spremembe v tehnologiji, potrebnih znanjih, veščinah in pogojih dela, ukinjanje delovnih mest ter druge lastnosti sodobnega dela in poslovanja še dodatno vzpodbujajo stres. Pomembno je, da smo samozavestni, ter znamo upravljati s časom in več časa posvetiti fizični aktivnosti, da skrbimo zase ter ustvarjamo boljše medčloveške odnose. Vsekakor nas določena mera stresa motivira in nam omogoča, da sprejemamo odločitve, se osredotočimo ter delujemo pozitivno. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali pojem stres v širšem smislu, pojem stresa na delovnem mestu in kako se soočati s stresom. Pomembno je znati prepoznati stres. Dokler ne vemo od kod problem, ne moremo najti rešitve. Šele takrat ga lahko začnemo obvladovati. Ne smemo dovoliti, da nas premaga stres, mi moramo premagati njega. Teoretična stališča različnih avtorjev smo poskušali podkrepiti s praktičnim delom magistrske naloge. Zanimalo nas je v kolikšni meri je stres prisoten pri zaposlenih v Mestni občini Slovenj Gradec. Na podlagi rezultatov smo podali možno strategijo za odpravljanje in preprečevanje stresa na delovnem mestu v Mestni občini Slovenj Gradec.
Ključne besede: Stres, vrste stresa, posledice stresa, obvladovanje stresa, soočanje s stresom.
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 859; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
SOOČANJE S STRESNIMI SITUACIJAMI UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI
Ana Jenko, 2015, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bil ugotoviti razlike v stopnji doživljanja stresa pri učiteljih glede na poučevanju v mestu ali na podeželju, na razredni ali predmetni stopnji. Prav tako nas je zanimala povezanost doživljanja stresa z leti delovne dobe, številom učencev v razredu in številom učencev s posebnimi potrebami v razredu. Poleg tega smo ugotavljali tudi, kaj učiteljem povzroča največji stres, kako ga občutijo in kako se z njim spopadajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stres, predvsem v povezavi z učiteljskim poklicem. Opisali smo tudi nekatere že narejene raziskave na to temo. V empiričnem delu pa smo raziskovali, kateri stresorji bolj vplivajo na osnovnošolske učitelje, kako ga občutijo in kako se z njim soočajo. V namen raziskave je bil oblikovan anketni vprašalnik. Vzorec je zajemal 130 osnovnošolskih učiteljev z območja celotne Slovenije, od tega 119 žensk in 11 moških. Rezultati raziskave so pokazali: da daljša delovna doba, v nasprotju s pričakovanji, učiteljem ne povzroča višje stopnje doživljanja stresa; da v povprečju učitelji mestnih šol doživljajo večji stres kot učitelji podeželskih šol; da učitelji predmetne stopnje doživljanje stresa ocenjujejo enako kot učitelji razredne stopnje; da številčno večje razrede anketirani učitelji doživljajo stresnejše od manjštevilčnejših; da je stopnja stresa pri učiteljih povezana s številom otrok s posebnimi potrebami v razredu. Glede na ugotovitve bi bilo v osnovne šole smiselno uvesti več avtonomnosti za učitelje, saj bi s tem imeli večjo avtoriteto in višjo samozavest, tako da bi se lahko s stresnimi situacijami učinkoviteje spopadali.
Ključne besede: stres, stresorji, doživljanje stresa, soočanje, učitelji
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1310; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici