| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Usmeritve za trajnostni prostorski razvoj območij proizvodnih dejavnosti
Simon Kušar, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so prikazane temeljne usmeritve za trajnostni prostorski razvoj območij proizvodnih dejavnosti. Nabor usmeritev je oblikovan na osnovi analize dosedanjih razvojnih dokumentov na nacionalni in nadnacionalni ravni in raziskovalnih nalog s tega področja ter rezultatov iz študije primera (Mariborska urbana regija). V članku prikazane izkušnje z načrtovanjem območij proizvodnih dejavnosti in opredeljene usmeritve so lahko pomembno vodilo za trajnostni prostorski razvoj območij proizvodnih dejavnosti v novem gospodarskem ciklu.
Ključne besede: regionalno planiranje, prostorsko planiranje, sonaravni razvoj, ekonomska geografija, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1068; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (247,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Geografske značilnosti občine Selnica ob Dravi in možnosti sonaravne trajnosti
Darja Ačanski, 2008, diplomsko delo

Opis: Namen dela je predstaviti geografske značilnosti občine Selnica ob Dravi in možnosti, ki jih ima za sonaravni trajnostni razvoj. Slovenija je raznolika država na stičišču alpskega, panonskega, dinarskega in sredozemskega sveta, zato se tukaj mešajo številne naravne in družbene, predvsem kulturne evropske karakteristike. Tudi občina Selnica ob Dravi, ustanovljena leta 1998, ni izjema, saj na njenem ozemlju prehaja hriboviti predalpski Kozjak v Dravsko dolino, njena geografska lega tik ob državni meji z Avstrijo pa določa nekatere njene specifičnosti, ki so povezane predvsem z na njenem ozemlju živečim prebivalstvom. Tukaj je stik različnih kultur, dveh jezikov, zaposlitvene možnosti so bile v preteklosti še bolj kakor danes povezane z bližino te germanske države. Občina Selnica ob Dravi ima številne razvojne priložnosti, ki temeljijo tako na naravnih kot tudi na družbenih značilnostih občine, v veliki meri pa njen prihodnji razvoj določajo prav trendi sodobnega sonaravno trajnostnega razvoja. Del ozemlja občine Selnica ob Dravi je vključen tudi v Naturo 2000, zavarovano območje, v katero so vpeta različna ekosistemska območja Evrope.
Ključne besede: Selnica ob Dravi, fizičnogeografske značilnosti, družbenogeografske značilnosti, Kozjak, Dravska dolina, sonaravni, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1394; Prenosov: 99
.zip Datoteka (53,14 MB)

3.
Ekovasi : alternativa obstoječemu načinu življenja
Gregor Škratek, Ana Vovk, 2013, strokovni članek

Ključne besede: varstvo okolja, sonaravni razvoj, ekovasi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1554; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ekoremediacije za doseganje okoljskih ciljev v Sloveniji
Ana Vovk, Danijel Vrhovšek, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Okoljski cilji so zapisani v operativnih programih in direktivah ter v drugih strateških dokumentih EU oziroma v mednarodnih pogodbah. Potreba po varovanju voda je zapisana tudi v Okvirni vodni direktivi in v Zakonu o vodah. Najdemo jih tudi v Nacionalnem programu varstva okolja. Usmerjeni so v doseganje dobrega ekološkega stanja in so definirani tako vsebinsko kot časovno. V prispevku želimo pokazati načine s katerimi lahko z ekoremedicijami pomagamo k doseganju okoljskih ciljev. Izhajali smo iz nabora okoljskih ciljev na primeru voda.
Ključne besede: ekoremediacije, okoljski cilji, sonaravni razvoj, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1197; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Naravni potenciali regij in njihova raba
Ana Vovk, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Zaradi neustrezne rabe naravnih potencialov se kažejo negativni vplivi v naravi, v naravnih virih in v človekovem bivalnem okolju. Spreminjanje naravnih potencialov zaradi vpliva različnih dejavnosti načrtujejo študije ranljivosti okolja. Geografski vidiki so v teh študijah premalo zastopani, saj se uveljavljajo ozki sektorski interesi, ki zapostavljajo pomembnost okolja kot geografskega kompleksa. Na primeru Dravinjskih goric, ki je kontaktna regija med panonsko in alpsko Slovenijo, je prikazana raba naravnih potencialov na osnovi biotopov.
Ključne besede: naravni viri, varstvo okolja, sonaravni razvoj, biotopi, raba tal, Slovenija, Dravinjske gorice
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1667; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vloga geografije pri interdisciplinarnem načrtovanju regionalnega razvoja
Lučka Lorber, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Razvojni procesi so integralni in jih lahko razumemo in evalviramo le z interdisciplinarnim pristopom. Značilnost geografske vede je njena kompleksnost v proučevanju prostora. Vloga in pomen geografije pri načrtovanju regionalnega razvoja v spremenjenih družbeno - gospodarskih razmerah je predvsem v sodelovanju z ostalimi znanstvenimi disciplinami pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja.
Ključne besede: regionalno planiranje, regionalni razvoj, varstvo okolja, sonaravni razvoj, regionalno povezovanje, trajnostni razvoj, dinamiziranje gospodarstva, uravnotežen ekonomski razvoj, interdisciplinarno načrtovanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2146; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (735,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Ekoremediacije v življenju ljudi
Ana Vovk, 2007, strokovni članek

Ključne besede: ekoremediacije, ekosistemi, habitati, sonaravni razvoj
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2477; Prenosov: 109
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Sodelujte z nami v projektu E-študij okolja
Ana Vovk, 2008, strokovni članek

Ključne besede: okoljska vzgoja, ekosistemi, trajnostni razvoj, sonaravni razvoj, e-študij, projekti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1726; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici