| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Napoved vremena z uporabo strojnega učenja
Timi Vovk, 2021, diplomsko delo

Opis: Strojno učenje se vse bolj uporablja za napoved prihodnjih stanj. V diplomskem delu je preizkušenih več modelov strojnega učenja za napoved vremenskih parametrov s ciljem izdelave čim boljšega. Modeli v enem mahu napovedujejo terminsko zračno temperaturo ali globalno sevanje za prvo, dvanajsto in štiriindvajseto uro. Ustvarjenih je več modelov z različno arhitekturo. Ti so naučeni iz obdelanih in urejenih podatkov pridobljenih iz javno dostopnega arhiva vremena ARSO. V ospredju algoritmov nadzorovanega stojnega učenja sta Elastic Net in GRU. Arhitektura za izdelavo GRU modelov je zgrajena na podlagi predlaganih modelov drugih avtorjev. Najbolje se je izkazal model GRU (60, 30, 10).
Ključne besede: nadzorovano strojno učenje, GRU, Elastic Net, temperatura zraka, sončno sevanje
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
Pregled zgodovine in razvoja izrabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi
Simon Volč, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev začetkov uporabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi ter opis toplozračnih kolektorjev, ki nam omogočajo ogrevanje, razvlaževanje in prezračevanje prostorov. V računskem delu diplomske naloge je s pomočjo računalniškega programa Knauf insulation predstavljena simulacija sanacije dvostanovanjske hiše. Z izbranim programom smo prikazali energetske kazalnike pri obstoječem stanju zgradbe ter po simulaciji sanacije. Diplomska naloga obsega tudi preračun stroškov montaže, namestitve ter vračilno dobo uporabe toplozračnih kolektorjev za izbrano zgradbo.
Ključne besede: sončno sevanje, zgodovina razvoja izrabe sončne energije, sanacija zgradbe starejše gradnje, toplozračni kolektorji, ekonomija, vračilna doba
Objavljeno: 27.05.2021; Ogledov: 389; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

3.
Uporaba vakuumskih cevnih kolektorjev za ogrevanje in hlajenje stanovanjske hiše
Tim Benčin, 2019, diplomsko delo

Opis: Današnji trendi narekujejo uporabo virov energije, ki so čim bolj okoljsko neoporečni. Zato smo se v diplomskem delu posvetili tematiki izrabe sončne energije za namen ogrevanja in hlajenja stanovanjske hiše. Predstavili smo temeljne značilnosti potovanja sončnega sevanja do zemeljske površine in prikazali, kako lahko to energijo koristno zajamemo. Na podlagi teoretičnih osnov je bil izdelan preračun vakuumskih cevnih kolektorjev za ogrevanje ter absorpcijske hladilne naprave za hlajenje. Ugotovili smo, da je v izbrani hiši mogoče s temi napravami pokriti potrebe po toploti in hladu, vendar je tehnologija trenutno še predraga oziroma so konvencionalni načini precej cenejši.
Ključne besede: sončno sevanje, vakuumski cevni kolektorji, ogrevanje, absorpcijsko hlajenje
Objavljeno: 30.09.2019; Ogledov: 685; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

4.
Analiza komponent otočnega fotonapetostnega sistema in možnosti uporabe
Davorin Škoda, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je vzpostavitev otočnega fotonapetostnega sistema za napajanje izmeničnih porabnikov. V teoretičnem delu je opisano sončno sevanje ter osnove fotonapetostnega pojava. Opisane so komponente, ki so v nadaljevanju predstavljene v različnih vrstah fotonapetostnih sistemov. V eksperimentalnem delu so predstavljeni postopki meritev ter analize fotonapetostnih modulov in akumulatorske baterije. Na koncu smo vzpostavili sistem s hibridnim razsmernikom in ga pripravili na otočno obratovanje. V sklepu so ovrednoteni rezultati meritev in možnosti uporabe vzpostavljenega sistema.
Ključne besede: fotonapetostni sistemi, fotonapetostne komponente, hibridni razsmernik, sončno sevanje, fotonapetostni pojav
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 810; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

5.
OVREDNOTENJE ELEKTRIČNIH IZGUB FOTOVOLTAIČNIH SLEDILNIH SISTEMOV
Nikola Ninković, 2016, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je lahko izplen razpoložljive sončne energije, ki pade na sončne module do 30% večji z uporabo sledilnih sistemov, ki sledijo soncu v primerjavi s fiksnimi sistemi. Vendar pri tem ne smemo pozabiti, da tovrstni sledilni sistemi uporabljajo pogonske sklope, ki so porabniki električne energije. Tako je cilj diplomskega dela ovrednotiti električne izgube fotovoltaičnih sledilnih sistemov, kot osnovo za nadaljna raziskovanja. V nalogi so predstavljeni osnovni pojmi fotovoltaike, ki so potrebni za razumevanje direktnega pretvarjanja energije sončnega sevanja v električno energijo s pomočjo sončnih modulov. Na primeru različno orientiranih in postavljenih sončnih elektrarn v Medpodjetniškem izobraževalnem centru MIC bodo izračunani in prikazani rezultati smiselnosti uporabe sledilnhi sistemov.
Ključne besede: Fotovoltaični sistemi, sledilni sistemi, električne izgube pogonov, sončno sevanje.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1107; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

6.
DOLOČANJE ORIENTACIJE UMETNEGA SATELITA NA OSNOVI OSVETLITVE POSAMEZNIH PLOSKEV
Miha Likeb, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava načrtovanje, izvedbo in preizkus delovanja elektronskega vezja. Predstavljeni so tudi različni svetlobni senzorji in jakost Sončnega sevanja. Vezje meri osvetljenost posameznih ploskev umetnega satelita, ki se hipotetično nahaja v orbiti Zemlje. Na podlagi meritev se izračuna orientacija umetnega satelita glede na Sonce, ki je glavni vir svetlobe. Cilj diplomskega dela je izračun orientacije na podlagi dejanskih podatkov, pridobljenih med testom delovanja vezja. Z analizo meritev smo potrdili delovanje merilnega vezja. Ugotovili smo, da je kotna karakteristika svetlobnega senzorja zelo pomemben dejavnik pri načrtovanju in da predstavlja pomemben člen za zagotovitev dobrih rezultatov.
Ključne besede: sončno sevanje, svetlobni senzorji, orientacija
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 623; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

7.
ANALIZA ENERGETSKIH POTREB RASTLINJAKOV
Suzana Cvijetinović, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je analiziran prenosu toplote v rastlinjaku in izvedena primerjava različnih ogrevalnih sistemov. Preračun temelji na statistični analizi klimatskih razmer področja, kjer se rastlinjak nahaja. Glede na konstrukcijske tipe rastlinjaka z enojnim kaljenim steklom, dvojnim izolacijskim steklom in polikarbonatnimi ploščami je izračunan letnei primanjkljaj toplote. Toplotne izgube so razdeljene na: izgube zaradi prehoda toplote skozi material, izgube zaradi kondenzacije na površini stene in izgube zaradi ventilacije. Vmodelu je upoštevan toplotni dobiček s sončnim obsevanjem. Na podlagi dobljenih vrednosti letnega primanjkljaja toplote je narejena ekonomska analiza uporabe različnih načinov ogrevanja (kotel na lesne sekance in plinski kotel) in njihova kombinacija (kogeneracija). Izbiral se je optimalen sistem za boljši izkoristek prostora.
Ključne besede: rastlinjak, toplotne izgube, sončno sevanje, ogrevalni sistem, ekonomska analiza
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 978; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

8.
Optimalno sledenje sončnih modulov Soncu ob upoštevanju izgub pogonskega sklopa
Sebastijan Seme, Gorazd Štumberger, Jože Voršič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V delu je obravnavan dvo-osni sledilni sistem za sledenje sončnih modulov trajektoriji Sonca. Pri tem je predstavljena nova metoda za optimalno sledenje trajektoriji Sonca, ki upošteva tudi izgube pogonskega sklopa dvo-osnega sledilnega sistema. Cilj optimalnega sledenja je maksimalna pretvorba energije sončnega sevanja v električno energijo upoštevajoč na električne izgube pogonskega sklopa. Določitev trajektorije sledilnega sistema predstavlja v optimizaciji nelinearni in omejen problem, kjer ciljna funkcija ni na voljo v eksplicitni obliki. Za optimizacijski postopek se je uporabila stohastična metoda imenovana diferenčna evolucija. Pri tem je ciljna funkcija podana z napovedjo razpoložljivega sončnega sevanja, izgubami pogonskega sklopa in izkoristkom sončne elektrarne. Omejitve problema predstavljajo konstantna hitrost premikanja in minimalna sprememba kota premika pogonskega sklopa sledilnega sistema. Podani rezultati kažejo, da je optimalna trajektorija sledilnega sistema, odvisna predvsem od razpoložljivega sončnega sevanja, izkoristka sončne elektrarne, izgub pogonskega sklopa in omejitev, ki jih upoštevamo v sami optimizaciji.
Ključne besede: sončne elektrarne, fotonapetostni sistem, optimiranje, sončno sevanje, izgube
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 2048; Prenosov: 72
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
VPLIV NAKLONA FOTONAPETOSTNIH MODULOV NA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
Klemen Sredenšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv naklona fotonapetostnih modulov na proizvodnjo električne energije. Pri tem so predstavljeni in opisani osnovni izračuni geometrijskih lastnosti sončnega sevanja izven zemeljske atmosfere. Za določitev optimalnega naklona in optimalnega azimuta fotonapetostnih modulov smo uporabili podatke o sončnem sevanju na vodoravno površino. Za izračun uporabimo direktno in difuzno komponento sončnega sevanja. Pri čemer direktno sončno sevanje popravimo za vpadni kot sončnih žarkov, difuzno sončno sevanje pa za delež vidnega neba. Izračune smo opravili za mesto Celje s podatki od Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Povprečno sončno sevanje v odvisnosti od naklona in azimuta smo opravili za vse mesece v letu in za štiri naključno izbrane dni. Rezultati kažejo optimalni naklon in optimalni azimut fotonapetostnih modulov, ki omogočajo največjo možno sončno sevanje. Podali smo tudi primerjavo med izmerjenimi in izračunanimi mesečnimi povprečji energije sončnega sevanja za mesto Celje in Velenje.
Ključne besede: fotonapetostni modul, sončno sevanje, optimalni naklon, optimalni azimut, izplen sončne energije
Objavljeno: 03.10.2014; Ogledov: 1613; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici