| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Možnost uvedbe fotonapetostnega sistema na tovorne enote z možnostjo termoregulacije
Matjaž Jevnikar, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Vsaka stvar oziroma dejanje ima svoj začetek. Tako ima svoj začetek tudi potreba po hrani in po ostalih živilih, ki niso dolgo obstojne. Lahko si predstavljamo, da v samem začetku ni bilo potreb po sistemih, ki bi ohranjali življenjsko dobo le-teh. S časom se svet spreminja in postaja vedno bolj globalen. Prioriteta niso več lokalni proizvodi, temveč čim cenejši proizvodi. V tem segmentu se pojavi tudi večja potreba po ustreznem transportu. Ustrezen transport pomeni, da iz točke A do točke B pripeljemo blago v enaki količini ter enaki kvaliteti. Za temperaturno občutljivo blago se v ta namen uporabljajo tovorne enote z možnostjo termoregulacije. Tovorne enote delujejo na klasični dizelski način. V magistrskem delu bomo pregledali obstoječe alternativne možnosti. Tako tiste, ki se že uveljavljajo v praksi, kot tudi tiste, ki so trenutno še na papirju ali v testnem okolju. Končni cilj je, da preverimo možnost uvedbe fotonapetostnega sistema na tovornih enotah kot zamenjavo za klasične dizelske agregate. Celotna avtoindustrija namreč stremi k čistejšemu delovanju pogonskih motorjev. V zaključku bomo preverili še naravnanost avtoprevoznikov do novitet na področju transportne ekologije.
Ključne besede: transport, sončno obsevanje, fotonapetostni sistem, termoregulirana tovorna enota, alternativni pogonski viri
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1199; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

2.
Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1433; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Primerjava obratovalnih lastnosti fotonapetostnih sistemov z mikrorazsmerniki in klasičnimi razsmerniki
Mihael Skornšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava primerjavo obratovalnih lastnosti sončnih elektrarn, ki so izvedene z mikrorazsmerniki in klasičnimi trifaznimi razsmerniki. Meritve in primerjave delovanja so opravljene na dveh elektrarnah z enakimi komponentami in enakimi vršnimi močmi, vendar z različnimi razsmerniki. Najprej je opravljena primerjava delovanja v normalnih pogojih obratovanja v kombinaciji s tehničnimi specifikacijami komponent, potem pa še analiza neobičajnih obratovalnih stanj, kot so senčenja v različnih obsegih. Vsa odstopanja v delovanju lahko spremljamo z dodatnimi meritvami na elektrarni, kot sta sončno obsevanje in temperatura celice. Na podlagi polletnih meritev parametrov delovanja je s pomočjo umetnega nevronskega omrežja v programskem paketu Matlab pripravljen algoritem za izračun napovedane moči sončne elektrarne v danem trenutku, s katerim lahko ovrednotimo pravilno delovanje le-te. Omenjeni algoritem predstavlja nadgradnjo sistema za spremljanje obratovanja sončne elektrarne. Večja razlika med izmerjenimi in z algoritmom določenimi trenutnimi izhodnimi močmi sončne elektrarne kaže na neustrezno delovanje posameznih elementov sončne elektrarne in potrebo po podrobnejšem preverjanju.
Ključne besede: fotovoltaika, mikrorazsmernik, sončno obsevanje, umetno nevronsko omrežje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1600; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

4.
VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO
Martin Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

5.
OPTIMIZACIJA POSTAVITVE NASELIJ GLEDE NA SONČNI POTENCIAL
Marko Bizjak, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo metodo za optimizacijo postavitve naselja na določenem območju glede na prejeti sončni potencial skozi leto. Maksimizacija sončnega potenciala naselja je eden izmed pomembnih izzivov na področju prostorskega načrtovanja, še posebej pri razvoju samooskrbnih mest. V naši aplikaciji naselja načrtujemo nad 2.5D mrežo, generirano iz podatkov LiDAR, kar nam omogoča optimizacijo v realnem okolju. Postavitev optimiziramo s prirejeno diferencialno evolucijo, pri čemer upoštevamo parametre modeliranja naselja. Za vsako kombinacijo parametrov se modelira naselje in ovrednoti glede na izračunan sončni potencial. Eksperimentalno smo poleg optimizacijskih parametrov preverili tudi vpliv različnih oblik tlorisov stavb in strategij diferencialne evolucije.
Ključne besede: računalniški algoritmi, diferencialna evolucija, sončni potencial, sončno obsevanje, podatki LiDAR
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1786; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

6.
Solarni kolektor za ogrevanje sanitarne vode
Aleks Hedl, 2015, diplomsko delo

Opis: Poglavitna tema diplomskega dela je izdelava solarnega kolektorja, izvedba meritev in na koncu razlaga dobljenih rezultatov. V diplomskem delu so najprej opisane teoretične osnove, predvsem ploščatih solarnih kolektorjev oz. sistemov s ploščatimi solarnimi kolektorji. V nadaljevanju je opisano načrtovanje in izdelava kolektorja glede na izbrane materiale. Ko je bil kolektor narejen, smo postavili merilno progo in nato izvedli meritve. Vse tri meritve smo podrobno opisali in jih grafično prikazali. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in jih tudi razložili. Na koncu diplomskega dela poskušamo ugotoviti, ali je izdelava in uporaba takšnega kolektorja smiselna.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, izkoristek, kolektor, sončno obsevanje, temperatura
Objavljeno v DKUM: 14.04.2015; Ogledov: 2062; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

7.
ZAGOTAVLJANJE ENERGETSKE SAMOZADOSTNOSTI HIŠE S SONČNO ELEKTRARNO
Rok Roženičnik Korošec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili lastnosti nizkoenergijskih hiš in pomen obnovljivih virov energije. Opisali smo tehniške sisteme v hiši in določili njihovo porabo. Določili smo dimenzije naše sončne elektrarne, ki bo zagotavljala energetsko samozadostnost. Izračunali smo proizvodnjo sončne elektrarne. Prvič s pomočjo merjenih rezultatov, drugič pa s pomočjo napovedanega sončnega obsevanja za posamezni dan. Rezultate smo ovrednotili in interpretirali dobljene vrednosti.
Ključne besede: sončna elektrarna, obnovljivi viri, energetska samozadostnost, nizkoenergijska hiša, sončno obsevanje
Objavljeno v DKUM: 29.03.2013; Ogledov: 2721; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

8.
RAZVOJ PASIVNEGA SONČNEGA GRELNIKA ZRAKA
Jernej Domanjko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj sončnega pasivnega grelnika zraka in primerja različne izvedbe te naprave. Najprej so opisane teoretično možne moči grelnika, natančno je razloženo fizikalno delovanje naprave, navedeni so parametri, ki najbolj vplivajo na njen izkoristek. Nato je opisan potek načrtovanja, izgradnje in testiranja prototipa, na koncu pa je podana ekonomska ocena na podlagi primerjav rezultatov med različicami te naprave ter med različnimi napravami, primernimi za ogrevanje. V diplomi so tako opisani celoten postopek nabave materiala in cene izgradnje, izdelava merilne aplikacije, merilne proge in meritev ter razlage in primerjava rezultatov. Diplomsko delo zaključuje ocena o primernosti sončnega grelnika za delovanje v naravnem okolju in o prihranku, ki ga lahko prinese fizičnim uporabnikom tako z energijskega kot tudi s finančnega vidika.
Ključne besede: sončno obsevanje, sončna energija, sončni grelnik zraka, prototip naprave, pridobljena moč, temperaturna razlika
Objavljeno v DKUM: 14.11.2012; Ogledov: 2078; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

9.
IZRAČUN SONČNEGA POTENCIALA IZ PODATKOV LIDAR NA GPU
Niko Lukač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR je eden iz med najbolj učinkovitih pristopov za iskanje primernih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov v urbanih področjih. Pri tem je potrebno upoštevat različne faktorje, ki vplivajo na natančnost izračuna, npr.: lokacija na Zemlji, topografija površja, senčenje, in zmanjševanje sončnega sevanja zaradi vplivov atmosfere ter oblakov. Čas izračuna se poveča, kadar je velikost podatkov znatno večja. Hitrejši izračun je sicer možen z uporabo superračunalnikov, vendar je cenovno neugoden za splošno uporabo. V tem magistrskem delu predstavimo učinkovito metodo za izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR na grafičnem procesorju. Pri tem upoštevamo topografijo, pridobljeno iz podatkov LiDAR in statistične podatke sončnega obsevanja iz meritev s piranometrom. Večločljivostno globalno senčenje zaradi trdih objektov, in hevristično globalno senčenje zaradi vegetacije, dopolnjujeta predstavljeno metodo. Eksperimenti demonstrirajo učinkovitost in natančnost predstavljene metode.
Ključne besede: sončni potencial, sončno obsevanje, fotovoltaika, podatki LiDAR, GPU, GPGPU, CUDA
Objavljeno v DKUM: 04.09.2012; Ogledov: 3313; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (51,16 MB)

10.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno v DKUM: 18.06.2012; Ogledov: 3437; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici