| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)
Petra Zemljak, 2021, magistrsko delo

Opis: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Ključne besede: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 1123; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

2.
SEPARACIJA FENOLNIH SPOJIN IZ RAZLIČNIH SEMEN TER ANTIOKSIDATIVNE LASTNOSTI EKSTRAKTOV
Jožica Ulčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bilo napraviti študijo vsebnosti totalnih fenolnih spojin, totalnih flavonoidov in antioksidativne aktivnosti v vodotopnih ekstraktih ostankov semen industrijske konoplje, sezama, lana in sončnice po odstranitvi olja. Kot izhodni material smo uporabili ostanke teh semen po konvencionalni ekstrakcij z mešanjem v heksanu ter po ekstrakciji s superkritičnim ogljikovim dioksidom in tekočim propanom pri dveh različnih ekstrakcijskih pogojih. Ostanke semen po konvencionalni ekstraciji s heksanom smo najprej ponovno estrahirali z istim postopkom, le da smo namesto heksana uporabljali različna razmerja mešanice aceton:voda. Na podlagi najboljšega izkoristka smo kot najidealnejše topilo določili mešanico acetona z vodo v razmerju 30:70. Enako sestavo topila smo nato v nadaljevanju uporabili za ekstrakcije ostankov semen po superkritičnih ekstrakcijah. Vsebnost totalnih fenolnih spojin v vodotopnih ekstraktih smo določili UV spektrofotometrično, po metodi Folin-Ciocalteu-a. Rezultati kažejo nizko vsebnost totalnih fenolov v semenih industrijske konoplje (od 0,29 do 0,46 mg na g materiala) in lana (od 0,24 od 0,64 mg fenolnih spojin na g materiala). Pri sezamu so omenjene spojine prisotne le v sledovih (0,1 do 0,14 mg fenolnih spojin na g materiala). Izmed vseh uporabljenih semen so najvišjo vsebnost fenolnih spojin pokazala sončnična semena (od 1,96 do 3,49 mg fenolnih spojin na g materiala). Vsebnost totalnih flavonoidov smo določili s kolorimetrično metodo z uporabo aluminijevega klorida. Rezultati so pokazali prav tako nizko prisotnost flavonoidov v semenih. Pri lanu in sezamu so dobljene vrednosti celo enake nič. Nekaj višje vrednosti smo dobili pri konoplji (manj kot 0,0420 mg flavonoidov na gram materiala) in sončnici (manj kot 0,67 mg na g materiala). Antioksidativne aktivnosti ekstraktov smo izmerili s spektrofotometrično radikalsko metodo z DPPH in s foto-luminiscenčno (Photochem) metodo. Izkazalo se je, da imajo ekstrakti predhodno razmaščenih semen antioksidativne lastnosti. Najvišjo antioksidatvno aktivnost smo določili v sončničnih semenih (63,7% inhibicija), najnižjo pa pri semenih sezama, kjer inhibicije sploh nismo dosegli.
Ključne besede: sezam, lan, sončnica, industrijska konoplja, ekstrakcija, fenolne spojine, flavonoidi, antioksidativna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2971; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici