| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomika pridelave in predelave sončnic
Martina Friškič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Sončnica spada v družino košarnic, nebinovk (Asteraceae). Za namen pridelovanja olja uporabljamo drobnozrnato sorto sončnic. V diplomskem delu je razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za pridelavo sončnic in za nadaljnjo predelavo sončničnih semen v hladno stiskano sončnično olje. V tehnološko-ekonomskem simulacijskem modelu so v okviru kalkulacije skupnih stroškov ocenjeni naslednji ekonomski parametri: skupni prihodek ali vrednost proizvodnje, skupni stroški, lastna cena, lastna cena z upoštevanimi ukrepi kmetijske politike, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Vhodni podatki za oceno ekonomike izhajajo iz prakse. Rezultat analize je pokazal, da je, glede na pridelavo sončnic in končnega pridelka (pridelek sončnic = 2.950 kg/ha semena) ekonomsko najugodnejša prodaja sončničnega semena (vrednost proizvodnje = 525,50 €, finančni rezultat FR = 162,29 € in koeficient ekonomičnosti Ke = 1,45). Predelava sončničnega semena v hladno stiskano olje rezultira z vrednostjo proizvodnje 405,93 €. Glede na finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti je ugodnejša prodaja hladno stiskanega sončničnega olja (finančni rezultat FR = 190,27 € in koeficient ekonomičnosti Ke = 1,88).
Ključne besede: Tehnološko-ekonomski model, ekonomika, sončnice, sončnično olje
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1879; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (931,22 KB)

2.
SOČASNA EKSTRAKCIJA OLJA IN VODOTOPNIH KOMPONENT IZ SONČNIČNIH SEMEN S SUBKRITIČNO VODO
Polona Amon, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je izvesti ekstrakcijo sončničnih semen z uporabo subkritične vode, ki velja za alternativno in okolju prijazno metodo za sočasno pridobitev olja in vodotopne faze. Prikazana je študija, kako različni parametri ̶ temperatura, tlak, čas in izbrana atmosfera za vzpostavitev tlaka v ekstraktorju vplivajo na izkoristek ekstrakcije obeh faz in vsebnost različnih produktov. Osredotočili smo se na kvalifikacijo in kvantifikacijo produktov hidrotermične degradacije, ki zajemajo olje in vodotopne ekstrakte pri teh pogojih. V oljih smo določili količino totalnih prostih maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ter antioksidativnost le-teh s Photochem® metodo ter rezultate primerjali z oljem pridobljenim s konvencionalno Soxhlet metodo, pri čemer se je uporabil n-heksan kot topilo. Vodotopni fazi smo spektrofotometrično določili totalne amino kisline in amine, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Izvedli smo tudi HPLC analizo za vsebnost klorogenske in kavne kisline ter 5-hidroksimetil furfurala. Rezultati kažejo, da temperatura in čas vplivata na količino in sestavo ekstrakta. Največjo količino olja smo dobili pri temperaturi 190 °C pri ekstrakcijskem času 30 min in uporabljeni atmosferi CO2 za vzpostavitev tlaka v sistemu, ki je znašal 100 bar. Za isti izkoristek smo s konvencionalno metodo potrebovali 2 h, vendar je ekstrakcijski izkoristek na koncu bil bistveno višji. Ugotovili smo, da se vsebnost totalnih maščobnih kislin v olju s povečanjem temperature povečuje, predvsem je to razvidno pri najvišji temperaturi, namreč 240 °C. Prav tako, s povišanjem temperature raste tudi antioksidativna aktivnost olj, ki so dosegla izredno visoke vrednosti v primerjavi z oljem pridobljenim s Soxhletovo metodo. Največja količina vodotopnega ekstrakta je bila pridobljena pri temperaturi 190 °C in ekstrakcijskem času 30 min. Rezultati kažejo visoko količino produktov hidrotermične degradacije. S povečanjem temperature smo zaznali nižje vrednosti antioksidativne aktivnosti vodotopnega ekstrakta.
Ključne besede: Sončnično olje, subkritična voda, ekstrakcija, hidrotermična degradacija, antioksidativnost.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2015; Ogledov: 1679; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

3.
Nacrtovanje visokotlacnih separacijskih procesov
Ljiljana Ilić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija superkritčnih fluidov je bila obširneje uporabljena ter prenesena v industrijske obrate ekstrakcije, frakcioniranja in čiščenja. Superkritični fluidi so postali zanimivi s stališča razvoja alternativnih separacijskih tehnologij kot rezultat specifičnih lastnosti fluidov v superkritičnem stanju. Fizikalnokemijske lastnosti superkritičnih fluidov združujejo lastnosti tekočin in plinov. Poleg tega pa dodatek druge komponente, imenovane sotopilo modificira lastnosti superkritičnih fluidov kot separacijskih medijev, kar omogoča ustvariti topila, s katerimi je mogoče doseći posebne cilje, tako za namene separacije kot tudi za reakcije. Prav zaradi tega dejstva je prvi del raziskovalnega dela bil usmerjen predvsem v študij faznih ravnotežjih za sisteme CO2-organska topila, npr. etanol in tetrahidrofuran ki se lahko uporabljajo kot sotopila, ki vplivajo na selektivnost. Nadalje smo raziskali možnosti za separacijo treh izomer ksilenov: orto, meta in para. Znano je, da so kubične enačbe stanja (EOS) pomembno orodje za korelacijo in predikcijo faznega obnašanja čistih substanc in mešanic. Kubične enačbe stanja se rutinsko uporabljajo v kemijski in petrokemijski industriji za izračun termo fizikalnih lastnosti in faznih ravnotežij. Raziskave obsegajo Peng-Robinsonovo enačbo stanja v kombinaciji z van der Wallsovim mešalnim pravilom z dvema binarnima parametroma. Drugi del doktorske naloge je usmerjen predvsem na fazna ravnotežja sistemov propan-rastlinska olja ter sistemov žveplov heksafluorid-rastlinska olja, predvsem zaradi dejstva, da je superkritična ekstrakcija vedno bolj pomembna tehnologija kot alternativa rafinaciji in frakcioniranju v industriji rastlinskih olj. Poleg tega pa omenjene separacijske tehnike dovoljujejo zamenjavo tradicionalnih topil, kot npr. metilen klorid in heksan z nestrupenimi, okolju prijaznimi topili kot npr. ogljikov dioksid. To ima še posebe pomen v prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je uporaba strupenih topil omejena z zakonodajo. Prav s tem namenom smo v tretjem delu doktorske disertacije raziskali možnosti uporabe separacijskih procesov pri viskoh tlakih, npr. ekstakcije in mikronizacije z namenom odstranitve preostanka topil iz produktov. Iz rastlinskih ekstraktov, ki so bili pridobljeni s konvencionalno ekstrakcijo z acetonom, smo s temi tehnikami odstranili preostanke organskega topila.
Ključne besede: ravnotežje para-tekoče, ogljikov dioksid, etanol, tetrahidrofuran, ksilen, PR enačba stanja, topnost, sončnično olje, vrelne krivulje mešanic, propan, žveplov heksaflorid, čiščenje, preostanek topil.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2010; Ogledov: 3437; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
5.
6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici