SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
STANDARDI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: SOLARNA HIŠA
Erna Ternovšek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Solarne hiše predstavljajo okolju prijazen način gradnje, saj uporabljajo obnovljive vire energije. Sončna energija omogoča dobitke, ki jih s pomočjo solarnih sistemov izkoriščamo za pretvorbo v toloto ali električno energijo. Solarna hiša nam, ob upoštevanju standardov trajnostne gradnje, zagotavlja ugodno počutje. V diplomskem delu je podan zgodovinski razvoj solarne hiše, predstavljeni so naravni, arhitekturni in tehnični vidiki. Na podlagi pridobljenih teoretičnih znan je na koncu predstavljen še praktični primer. S pomočjo "solarne arhitekture", razvijamo odnos med okoljem in človekom ter sedanjostjo in prihodnostjo.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, sončna energija, sprejemniki sončne energije, fotovoltaični moduli, sončne elektrarne, solarna hiša.
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2102; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (36,62 MB)

3.
ZAŠČITA SONČNIH ELEKTRARN PRED POSLEDICAMI UDARA STRELE
Aljaž Mešiček, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Sončni generator predstavlja glavni del investicije v sončno elektrarno. Zaradi velike cene in tudi izpostavljenosti sončnega generatorja (strehe …) ga moramo dobro zaščititi pred neposrednimi udari strele. Pri dimenzioniranju strelovodnega sistema moramo biti pozorni tudi na vpliv zaščitnega sistema na sončni generator (senčenje …). Diplomsko delo opisuje zaščito sončnega generatorja pred udarom strele, probleme pri določanju in dimenzioniranju strelovodnega sistema. Opira se na veljavne standarde za zaščito fotonapetostnih elektrarn. Zaradi priključevanja fotonapetostnih elektrarn na omrežje, je opisana zaščitna naprava za preprečevanje otočnega obratovanja.
Ključne besede: energija, sonce, sončne elektrarne, nevihta, atmosferske prenapetosti, zaščita, strelovodi
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1820; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

4.
VPLIV GEOGRAFSKE LEGE SLOVENIJE NA UPORABO SONČNE ENERGIJE
Sara Ketiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Razvite države se vse bolj zavzemajo za kakovostnejše okolje, zato se uveljavljajo obnovljivi viri energije. Velik pomen dosega fotovoltaika. Uporaba sončne energije ima številne prednosti, vendar je na voljo premalo informacij o dejanskih izračunih uporabnosti solarnih tehnologij za bodoče uporabnike. Zato smo se v diplomskem delu osredotočili na možnosti uporabe solarne tehnologije na različnih lokacijah v Sloveniji. Obenem smo prikazali izračun proizvedene električne energije s pomočjo fotovoltaike, in približno oceno stroškov za lokacijo Ptuj. Rezultat izračuna predvidene letne proizvodnje in stroškov za malo sončno elektrarno na Ptuju je bil izjemno ugoden. Na razpoložljivi površini strehe, 98 m2, bi potrebovali 13 kWp nazivne moči. Začetni stroški investicije bi se povrnili predvidoma v 9 letih. Na podlagi pridobljenih podatkov, o fotovoltaični tehnologiji, smo mnenja, da je fotovoltaika ena boljšim alternativnih možnosti pridobivanja električne, ki bi veliko prispevala k ohranjanju naravnega okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: fotovoltaika, sončne elektrarne v Sloveniji, ponebje, energija globalnega sončnega obsevanja, sončne celice
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 2346; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
KAKOVOST ELEKTRIČNE ENERGIJE PROIZVEDENE S SONČNIMI ELEKTRARNAMI TERMOELEKTRARNE BRESTANICA
Domen Senica, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava meritev kakovosti električne energije sončnih elektrarn Termoelektrarne Brestanica (TEB), MFE TEB1, MFE TEB2 ter MFE TEB3. V uvodnih poglavjih so razložene značilnosti sončne energije, sončno sevanje ter fotonapetostni pojav. Na kratko so opisane vrste sončnih elektrarn, predstavljena vloga njihovih gradnikov, razložena pretvorba enosmerne napetosti v izmenično s pulzno-širinsko modulacijo, priklop ter odkup električne energije pridobljene iz sončnega vira. Diplomsko delo zajema tudi prikaz sončnih elektrarn v TEB. Na sončnih elektrarnah TEB so bile, po standardu SIST EN 50160, izvedene meritve kakovosti električne energije z merilnim instrumentom MAWOWATT 70. Posamezna meritev je trajala teden dni. Na osnovi pridobljenih podatkov je bila izvedena analiza ter podani zaključki o kakovosti proizvedene električne energije s sončnimi elektrarnami TE Brestanica.
Ključne besede: električna energija, sončne elektrarne, razsmernik, kakovost električne energije, standard SIST EN 50160, Termoelektrarna Brestanica
Objavljeno: 21.06.2011; Ogledov: 2744; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

6.
NAČRTOVANJE FOTOVOLTAIČNIH SONČNIH ELEKTRARN
Luka Dragovan, 2011, diplomsko delo

Opis: V preteklosti se je zaradi slabih izkoristkov, visokih cen fotovoltaičnih modulov ter ostalih gradnikov, povezanih s fotovoltaiko, le-ta večinoma uporabljala predvsem v vesoljski tehnologiji in za raziskovalne namene. H komercializaciji fotovoltaike so sčasoma pripomogle nižje cene, boljši izkoristki fotovoltaičnih modulov, pa tudi podražitve ostalih energentov, svoje pa so dodale tudi državne subvencije v obliki javnih razpisov. V okviru fotovoltaične tehnologije obravnamo v diplomskem delu načrtovanje in postavitev sončnih elektrarn za stanovanjske, poslovne in tudi gospodarske objekte, ki so namenjeni izključno pridobivanju električne energije.
Ključne besede: fotovoltaika, sončne elektrarne, sončne celice, fotovoltaični moduli, razsmerniki
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 1606; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

7.
STANDARDIZACIJA NA PODROČJU SONČNIH ELEKTRARN
Anže Vidrih, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo predstavlja standardizacijo s področja sončnih elektrarn. Standardi predstavljeni v diplomski nalogi zajemajo standardizacijo sončnih elektrarn kot celoto, posamezne gradnike in sončne celice. Prav tako so predstavljeni standardi s področja elektrotehnike, ki so posredno povezani s sončnimi elektrarnami. Vsa oprema in sončni moduli morajo zadostiti določenim pogojem, ki jih predpisujejo v Mednarodni elektrotehniški komisiji (IEC). Pri tem so pogoji določeni tako, da posamezni element sončne elektrarne deluje brezhibno, v skladu z zakoni in standardi. Cilj diplomskega dela je zbrati standarde s področja sončnih elektrarn in jih predstaviti na enem mestu. Tako je v diplomskem delu predstavljenih preko 40 standardov s kratkimi opisi glavnih značilnosti. Za lažje razumevanje standardov s področja sončnih elektrarn so v uvodnih poglavjih predstavljeni tudi obnovljivi viri, sončno sevanje in sončne celice.
Ključne besede: sončne elektrarne, standardizacija, obnovljivi viri energije, sončna energija
Objavljeno: 26.09.2011; Ogledov: 1275; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
PRIMERJAVA SLEDILNIH IN NEPREMIČNIH SONČNIH ELEKTRARN
Toni Radanovič, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga opisuje nepremične in sledilne sončne elektrarne ter njihove elemente. Vključuje tudi opis osnovnih pojmov fotovoltaike ter delovanja in zgradbe sončnih celic in fotonapetostnih modulov. V nadaljevanju smo se osredotočili predvsem na razlike med nepremičnimi in sledilnimi sončnimi elektrarnami. Predstavljena je sončna elektrarna Deržič, na kateri smo z meritvami primerjali proizvodnjo električne energije glede na sončno obsevanje na nepremičnih modulih in sončnih sledilnikih. Rezultat diplomske naloge je, da smo na praktičnem primeru potrdili, da sončni sledilniki povečajo izkoristek sončne energije do 35 % ali celo več.
Ključne besede: elektrotehnika, proizvodnja električne energije, sončne elektrarne, sledilniki
Objavljeno: 16.10.2011; Ogledov: 2702; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

9.
PRIMERJAVA IZRAČUNA SENČENJA SONČNE ELEKTRARNE Z MERITVAMI
Dejan Železnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Izkoriščanje sonca je v zadnjem času vedno bolj pogosto. Sonce, večni jedrski reaktor, je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000 krat večja od energije, kot jo porabi človek. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato, mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu. Da bi sonce lahko čim boljše izkoriščali, moremo vedeti zakaj, kako in kje bomo to energijo pridobivali in jo uporabljali. Vedeti moramo koliko energije potrebujemo in koliko sonca nam je na razpolago. Objektov, na katerih je možno postaviti sončno elektrarno je veliko, vendar niso vsi primerni. Niso redki primeri ko določene lokacije zaradi ovir sploh ne sprejemajo sončnega sevanja tudi po več jesenskih oz. zimskih mesecev ali pa je trajanje sončnega sevanja močno skrajšano. Količina sončne energije, je torej odvisna od letnega časa in lokacije. V nalogi je prikazana fotovoltaika, vrste sončnih celic in vrste sončnih modulov. Predstavljeno je tudi načrtovanje elektrarne, ter pasti na katere moramo biti pozorni pri načrtovanju. Posebej pozorni bomo na pomemben dejavnik, ki je prisoten vsakodnevno oziroma se nam pojavlja skozi vse leto, še posebej v zimskih mesecih, ko je sonce najnižje nad obzorjem (tako imenovano senčenje). Senčenje je prisotno skoraj povsod, bodisi so to individualni objekti, ali pa samo travnate površine, kjer nam senčenje lahko povzroča sam horizont ali okoliške ovire, npr. drevesa. Vpliv senčenja, je potrebno še posebej upoštevati na lokacijah, kjer imamo strnjene objekte enega ob drugem – mesta.
Ključne besede: sončne elektrarne, sončne celice, obnovljivi viri energije, senčenje
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1730; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

10.
STRELOVODNA ZAŠČITA SONČNIH ELEKTRARN
Dejan Vasilić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene vse zaščite fotovoltaičnih elektrarn pred udarom strele. Strelovodna zaščita skrbi za odvod strele mimo ščitenih objektov. V tem primeru so to sončni moduli, ki so najdražji element sončne elektrarne. Prenapetostna zaščita nam omogoča, da tudi po udaru strele ne pride do poškodb materiala kablov, razsmernikov in drugih elementov, ki so sestavni del sončne elektrarne. Opisano je načrtovanje in preizkušanje obeh zgoraj navedenih strelovodnih zaščit.Kot dodatno pomoč sem uporabljal program Ščit, ki ga je podjetje Hermi razvilo s pomočjo labaratorija na FERI-ju. Program Ščit je trenutno eno izmed najboljših orodij za projektiranje in dimenzioniranje strelovodne zaščite kot celote.
Ključne besede: elektrotehnika, proizvodnja električne energije, sončne elektrarne, strelovodna zaščita, strelovodna zaščita sončnih elektrarn, program ščit
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 2055; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici