Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V zadnjih desetletjih je fotovoltaika postala ena izmed vodilnih tehnologij na področju obnovljivih virov. Z vse večjim povpraševanjem po energiji in prehodom na zeleno politiko in trajnostno naravnanost, predstavlja fotovoltaika izvrstno rešitev. Fotovoltaika nam omogoča zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračju in zmanjšanje energetski odvisnosti, kar je eden od ključnih globalnih izzivov, še posebej v Evropi. V tem poglavju smo se osredotočili na teoretične osnove fotovoltaike, kjer smo natančno razložili vse komponente in delovanje fotovoltaike kot celote. V začetnih podpoglavjih smo v podrobno razložili funkcijo in delovanje posameznih komponente – solarni paneli, inverterji, baterije in pomen pod konstrukcije. Sledi pregled naprednih tehnologij, ki omogočajo večjo učinkovitost, kot tudi razvoj hibridnih sistemov, baterijskih hranilnikov in inverterjev, ki so ključni za optimalno delovanje fotovoltaike. Dotaknili smo se tudi možnost integracije umetne inteligence v hibridne sisteme. Posebno smo se posvetili integraciji fotovoltaike s kmetijskimi dejavnostmi, kar omogoča dvojno rabo zemljišča in trajnostno rabo zemljišča. Ob enem smo se osredotočili tudi na tehnološke vidike, kot so konstrukcija fotovoltaičnih panelov in efekt senčenja na učinkovitost izrabe sončne energije. Razložili smo potrebo po optimizaciji in spremljanih naprednih sistemov. Za konec smo preučili povezovanje fotovoltaike z energetsko mrežo. To poglavje je zagotovilo temelje za razumevanje ključnih tehnologij in pristopov, ki nam je kasneje omogočilo implementacijo agrofotovoltaika in razvoj modela za optimizacijo.
Ključne besede: agrofotovoltaika, sončna energija, bifacialni sončni paneli, transparentni sončni paneli, energetska učinkovitost, simulacija senčenja, baterijski hranilniki, PVSyst
Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,82 MB)

Opis: V diplomskem delu smo primerjali učinkovitost dveh modelov strojnega učenja, LSTM (Long Short-Term Memory) in FFNN (Feedforward Neural Network), pri napovedovanju globalnega horizontalnega obsevanja (GHO). Sončna energija je ključna za trajnostni razvoj, saj predstavlja čisto in obnovljivo alternativo fosilnim gorivom, vendar njeno izkoriščanje zahteva natančne napovedi sončnega obsevanja. V nalogi smo najprej obravnavali teoretične osnove sončne energije, fotovoltaike in izzive, povezane z napovedovanjem vrednosti GHO. Nato smo v praktičnem delu izvedli simulacije v okolju MATLAB, kjer smo modela trenirali na podatkih iz let 2018–2021 in napovedovali vrednosti za leto 2022. Rezultati so pokazali, da je LSTM model splošno boljši pri napovedovanju GHO, saj je izkazal večjo stabilnost, natančnost in zmožnost zajemanja sezonskih sprememb v primerjavi s FFNN modelom, ki je imel več težav pri napovedovanju ekstremnih vrednosti in sezonskih nihanj. Na podlagi teh ugotovitev zaključujemo, da je LSTM model primernejši za napovedovanje GHO, medtem ko FFNN model potrebuje nadaljnjo optimizacijo. Naloga ponuja prispevek k razvoju natančnejših napovednih modelov, ki so ključni za optimizacijo izkoriščanja sončne energije in prispevek k trajnostnemu razvoju.
Ključne besede: sončna energija, strojno učenje, globalno horizontalno obsevanje
Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (6,31 MB)

Opis: Trend dandanes na področju obnovljivih virov predstavljajo sončne elektrarne, katere lahko posameznikom prinesejo številne prednosti. Prvotna prednost, zaradi katere se ljudje odločajo zanje, je proizvodnja električne energije, ki omogoča samooskrbo gospodinjstva in zmanjšanje stroškov električne energije. Tehnično dovršen način vpeljave tovrstnega sistema lahko pokrije lastno rabo ali celo ustvari viške energije. V primerih viškov energije poznamo različne načine hranjenja oz. poslovanja z njimi. Razvit sistem hranilnikov in platforme izbranih podjetjih omogočajo posameznikom popolno samooskrbo z električno energijo. Tehnologija na področju fotovoltaike je že tako zelo razvita in ponuja posameznikom, da z različnimi komponentami ustvarijo maksimalno možno proizvedeno električno energijo. Torej z vidika ekonomičnosti je tovrstni sistem smiseln za vpeljavo v gospodinjstvo. Prav pa bi bilo, da bi se več ljudi posluževalo hranjenja presežkov energije z načinom vpeljave baterijskih hranilnikov. Ti namreč omogočajo samozadostnost gospodinjstva in praktično neodvisnost od omrežja. V praksi se ljudje najpogosteje poslužujejo samooskrbe z načinom net meteringa. Ta je zelo pogost, saj lahko viške energije sprostijo v omrežje, kadar pa ne ustvarijo zadosti energije za svoje potrebe, enostavno koristijo energijo iz omrežja. Prav tako pogost način prakse predstavlja prenos viškov na drugo lokacijo oziroma na odjemalca na drugem naslovu. Zaključimo lahko, da je trajnostna naložba v način oskrbe z obnovljivimi viri smiselna, saj lahko ob pravilni uporabi gospodinjstvu prinese številne prednosti.
Ključne besede: sončna elektrarna, fotovoltaika, viški energije, obnovljivi viri energije, trajnostna energija, samooskrba, hranilnik električne energije
Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni razvoj in sestavni deli sistema za ogrevanje sanitarne vode s sončnimi kolektorji. Predstavljen je uveljavljen sistem za solarno ogrevanje sanitarne vode v stanovanjski hiši. Sončni kolektorji so razširjena metoda ogrevanja sanitarne vode. Zaradi vedno višje cene energentov in nekaterih prednosti, ki jih imajo kolektorji, pa postajajo vedno bolj zanimivi. V delu bo obravnavan način delovanja sistema in pomembni sestavni elementi za avtomatsko delovanje. Prikazani bodo montaža, vzdrževanje sistema v njegovi obratovalni dobi in delovanje. Prav tako bo upoštevan ekonomski vidik uporabe sončnih kolektorjev namesto električnega bojlerja. Za višji izkoristek sončnih kolektorjev je bil razvit sistem reguliranja pozicije sončnih kolektorjev, pri katerem s svetlobnimi senzorji dosežemo tak položaj, da sončno energijo izkoristimo maksimalno. Hkrati je regulator toplote v zalogovniku prilagojen gretju vode do maksimalne temperature 57 °C za hišne potrebe. Sistem ogrevanja s sončnimi kolektorji je obtočni, zato je tukaj poraba električne energije zanemarljiva. Za popolnoma samostojno delovanje sistema sta bila dodana programirljiv logični krmilnik in sistem varoval za primer kakršne koli napake. Krmilnik meri zgornjo in spodnjo temperaturo v rezervoarju vode. Možno je tudi ogrevanje vode s pečjo na drva. V tem primeru krmilnik vklopi črpalko, ko se voda v peči segreje nad določeno temperaturo.
Ključne besede: izkoristek sonca, energetska učinkovitost, sončna energija, sončni kolektorji
Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 539; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,63 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 742; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,29 MB)