1. Koncept nadgradnje cestne varnostne ograjeŽiga Zelko, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj prototipnega sistema za zaznavanje trkov na kovinskih cestnih ograjah s pomočjo senzorja vibracij (SW-420) in mikrokrmilnika ESP8266 z brezžičnim prenosom podatkov. Namen sistema je povečanje prometne varnosti z zgodnjim odkrivanjem trkov, kjer vizualno zaznavanje ni možno. Senzor je nameščen neposredno na ograjo, zaznava mehanske vibracije ob trku ter sproži signalizacijo in pošiljanje podatkov.
Prototip je bil uspešno testiran na dejanski cestni ograji, kjer je pokazal sposobnost zaznave šibkejših trkov do razdalje 30 metrov ter močnejših do 50 metrov. Uporabljeni sta bili litij-ionska baterija in IP65 vodoodporno ohišje, sistem pa omogoča tudi nadgradnjo s senzorji temperature, vlage ali GPS. Možnost vključitve sončne celice omogoča daljšo avtonomijo. V delu je predstavljena tudi primerjava z obstoječimi sistemi za zaznavanje nesreč, ki so večinoma nameščeni na vozilih, medtem ko ta sistem omogoča fiksno spremljanje ograje.
Sistem izstopa po nizki ceni, modularnosti in možnosti razširitve ter predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj pametne infrastrukture ob cestah. Ključne besede: zaznavanje trkov, cestna ograja, vibracijski senzor, brezžični prenos, Arduino, litij-ionska baterija, prometna varnost, prototip, vibracije, senzorika, brezžični sistem, infrastruktura, avtomobilski trk, sončna celica, pametna infrastruktura, zaznavanje nesreč, mehanske vibracije Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,25 MB) |
2. Mobilna postaja za merjenje jakosti sončne obsevanosti in atmosferskih pogojev : diplomsko deloDarija Avramović, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izdelavo in analizo enotne mobilne postaje za merjenje sončne obsevanosti in vremenskih razmer. Glave komponente postaje so mikrokrmilnik, sončne celice ter senzor za merjenje temperature in vlažnosti zraka. Podatke o sončnem obsevanju smo pridobili z alternativno metodo merjenja, ki temelji na dejstvu, da sončna celica proizvaja napetost, ki je sorazmerna sončni obsevanosti, ki vpade nanjo. Za razliko od specializiranih meteoroloških naprav, naša merilna postaja zahteva minimalne investicijske stroške.
Rezultat diplomskega dela je funkcionalna in delujoča mobilna postaja, katere delovanje lahko spreminjamo preko posebej izdelane WEB aplikacije. Aplikacija na enostaven način prikazuje merjene veličine v realnem času, v obliki tabel in grafov. Rezultate meritve smo ovrednotili s primerjavo z meritvami uradnih meteoroloških postaj. Ključne besede: Eksperimentalna mobilna postaja, merjenje sončne obsevanosti, sončna celica, ESP32, Arduino, spletna aplikacija Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 416; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,19 MB) |
3. Uporaba sončne energije za polnjenje mobilnega telefonaZehrudina Hrvić, 2021, diplomsko delo Opis: Fotovoltaika je veda, ki proučuje neposredno pretvorbo svetlobe v elektriko. Izkoriščamo jo lahko v različne namene. V diplomski nalogi je izdelan sledilnik sonca z Arduino ploščo, ki je namenjen polnjenju mobilnega telefona. Naredili smo analizo v kolikšnem času se napolni baterija mobilnega telefona z našo sončno celico in ugotovili, da na hitrost in moč polnjenja vpliva veliko različnih dejavnikov kot so napetost, tok, moč sončne celice, tip telefona, letni čas in vpadni kot sončnih žarkov na celico. S pomočjo programa Matlab/Simulink sta izdelani I-U in P-U karakteristiki sončnih celic, ki sta uporabljeni v diplomski nalogi.Pri izdelavi I-U in P-U karakteristeke smo spreminjali dva okoljska vpliva na sončno celico in sicer gostoto sončnega sevanja ter temperaturo sončne celice. Ključne besede: sončna celica, Arduino Uno, mobilni telefon, sončni sledilnik, I-U in P-U karakteristika sončne celice Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 1040; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,87 MB) |
4. Načrtovanje in izdelava prototipa sistema/naprave sledenja soncu : magistrsko deloDomen Gošek, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema celoten proces razvoja prototipa solarno sledilnega mehanizma, tako na strojnem, programskem in električnem nivoju. Opisani so postopki razvoja in solarno sledilni algoritmi. Prototip je fizični sistem, ki s svojim algoritmom sledi sončni trajektoriji po časovni referenci. To pomeni, da za sledenje potrebuje 4 podatke in sicer: zaporedna številka dneva v letu, ure, minute in geografsko širino. Po zaključenem procesu razvoja je sledilo zbiranje in analiza rezultatov. Rezultate so podajali testi. Ključne besede: Solarni sledilnik, sončna celica, časovno sledenje, mikrokrmilnik, koračni motor Objavljeno v DKUM: 04.03.2020; Ogledov: 1261; Prenosov: 263
Celotno besedilo (2,45 MB) |
5. NAČRTOVANJE IN IZVEDBA SOLARNE RAZSVETLJAVEKlemen Podgoršek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na praktičen primer izvedbe LED solarne razsvetljave. Gre za kompleksno področje, pri katerem si prizadevamo, z uporabo trenutno najboljše tehnologije, podaljšati avtonomijo in življenjsko dobo naše izvedbe v primerjavi z že obstoječimi rešitvami. Za dosego zgoraj omenjenega cilja smo upoštevali nekatere tehnične prilagoditve, ki so nas vodile v izdelavo LED solarne razsvetljave na osnovi ene baterijske celice LiFePo 4, in unikatnega solarnega modula, ki vključuje enostavno elektroniko in zagotavlja zanesljivost v delovanju. Dokazali smo, da je idejna zasnova izvedljiva, našo rešitev pa s tem -poleg že omenjenega- odlikujejo tudi hitra in enostavna montaža, preprosta zamenjava posameznih komponent in skupno manjši volumen ter teža. Ključne besede: elektronika, svetlobni viri, sončna celica, baterije, LED Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 1420; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,73 MB) |
6. ANALIZA IN PRIMERJAVA FOTOVOLTAIČNIH SISTEMOVGregor Ferko, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni obnovljivi viri energije s poudarkom na sončni energiji. Glavni namen naloge je analiza in primerjava proizvodnje električne energije na izbranih sončnih elektrarnah. Obravnavanih je šest sončnih elektrarn z različnimi istaliranimi močmi, predstavljeni so gradniki posamezne sončne elektrarne in opisana njihova postavitev. Meritev trenutnega toka niza modulov je izvedena s pomočjo programske opreme Visual basic. Na podlagi teh meritev je ugotovljeno, da na proizvodnjo električne energije sončnih elektrarn najbolj vpliva njihova lega in postavitev. Ključne besede: fotonapetostni generator, fotonapetostni modul, sončna celica Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 2109; Prenosov: 158
Celotno besedilo (3,61 MB) |
7. VPLIV TEMPERATURE NA OPTIMALNI POLOŽAJ SOLARNIH MODULOVSimon Potočnik, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv temperature na optimalni položaj solarnih modulov, pri čemer upoštevamo tudi izgubo energije zaradi delovanja pogonskega sklopa. Sledenje sončnih modulov soncu omogoča večji izkoristek razpoložljive energije sončnega sevanja. Neželena posledica je segrevanje modulov ter posledično izgube zaradi segrevanja. Tako je predmet magistrskega dela določitev vpliva temperature na optimalne položaje solarnih modulov pri želenem maksimalnem izplenu pri pretvorbi energije sončnega sevanja. Pri tem upoštevamo električne izgube pogonskega sklopa. Izračuni so izvedeni za štiri dni v letu, in sicer v programskem paketu MatLab z uporabo Diferenčne evolucije. Ključne besede: sončna celica, sledilni sistemi, temperatura, optimizacija Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 2133; Prenosov: 262
Celotno besedilo (2,90 MB) |
8. MATEMATIČNI MODEL FOTONAPETOSTNEGA SISTEMA V PROGRAMSKEM ORODJU MATLAB / SIMULINKBoris Vovčko, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljen matematični model fotonapetostnega sistema sestavljenega v programskem paketu Matlab/Simulink. Namen dela je najprej sestaviti matematični model sončne celice, ki je osnova za izdelavo matematičnega modela sončne elektrarne. Za ovrednotenje simulacijskih rezultatov iz matematičnega modela sončne elektrarne bomo uporabili rezultate meritev dejanske sončne elektrarne Termoelektrarne Brestanica d.o.o.. Pri tem bomo ovrednotili rezultate simulacijskih izračunov in meritev na dejanski elektrarni za različne dni letu. Rezultati kažejo dobro ujemanje med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi sončne elektrarne, kar je dobra osnova za nadaljno uporabo matematičnega modela sončne elektrarne. Ključne besede: fotonapetostni sistem, sončna celica, matematični model, Matlab/Simulink Objavljeno v DKUM: 13.09.2013; Ogledov: 2961; Prenosov: 319
Celotno besedilo (2,87 MB) |
9. IZVEDLJIVOST INTEGRIRANE SONČNE ELEKTRARNE NA HLEVURok Bohorč, 2012, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti izvedljivost, izkoristek, vrednost in ekonomičnost integrirane sončne elektrarne na že obstoječem objektu. Za pridobitev večine vrednosti je bil uporabljen računalniški program PVSYST za fotovoltaične sisteme, v katerem so bile izvedene simulacije, ekonomski del pa je bil preračun na podlagi cen v letošnjem letu. Da smo prišli do vseh segmentov, ki so bili zastavljeni, smo v diplomsko delo vključili še: kratek zgodovinski pregled fotovoltaike, opis sončnega sevanja, fotonapetostnih elektraren, razsmernikov in pregled sončnih celic, ter fotonapetostnih modulov. Ključne besede: sončna elektrarna, sončna celica, izvedljivost, PVSYST Objavljeno v DKUM: 07.12.2012; Ogledov: 2930; Prenosov: 263
Celotno besedilo (5,69 MB) |
10. POLNILNI REGULATOR Z UPORABO METODE SLEDENJA TOČKE NAJVEČJE MOČI SONČNIH CELICAndraž Javernik, 2012, diplomsko delo Opis: Intenzivnost vpadne sončne svetlobe in temperatura sončnih celic imata velik vpliv na izhodno napetost. Tako se izhodna napetost sončnih celic spreminja predvsem v odvisnosti od osvetlitve, ob tem pa obstaja kompleksna povezava med sončnim vzbujanjem, temperaturo in totalno upornostjo polprevodniških celic. Iz omenjenega razloga imajo sončne celice nelinearen potek izhodnega izkoristka. S sledenjem točke največje izhodne moči na karakteristiki sočnih celic lahko zagotovimo optimalno izrabo pretvorjene sončne energije. V polnilnih sistemih je lahko izhodna napetost sočnih celic posledično prenizka za izvajanje polnilnega cikla, kar vključuje potrebo po dodatnem reguliranem pretvorniku enosmernih napetosti. Predmet raziskovanja v okviru predlaganega diplomskega dela je preučiti delovanje sončnih celic in razvoj polnilnega regulatorja za samodejno optimalno polnjenje akumulatorjev pri različnih pogojih sončne aktivnosti. Ključne besede: polnilni regulator, sledenje točke največje moči, sončna celica Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 2599; Prenosov: 286
Celotno besedilo (2,41 MB) |