| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VPLIV SOLVENTNOSTI II NA ZAVAROVALNIŠKI SEKTOR V EU
Marjan Inkret, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Zavarovalništvo je pomemben člen finančnega sistema, saj nudi razne oblike zavarovanja pred določenimi tveganji. Pri svojem poslovanju zavarovalnice izrabljajo učinek diverzifikacije in vsote velikih števil, kar občutno zmanjša tveganja. Njihove naložbe, še posebej pa dolgoročne, so izrednega pomena za narodno gospodarstvo in prispevajo velik delež k velikosti BDP. Razvoj na vseh področjih je s seboj prinesel tudi nova tveganja. Star sistem Solventnosti I je tako prišel do faze zastarelosti, zato so inštitucije Evropske unije začele priprave na uvedbo posodobljenega sistema, imenovanega Solventnost II. Solventnost II temelji deloma na prejšnji uredbi poslovanja zavarovalnic, prav tako pa tudi na modernejšem pristopu, ki določa poslovanje bank (imenovanem Basel II). Še največja podobnost z bančno direktivo je struktura treh stebrov, ki skrbi za celostni pristop pri upravljanju s tveganji. Pri vpeljavi Solventnosti II se uporablja Lamfalussyjev proces, pri katerem sodelujejo evropske institucije kot so Evropska komisija, Evropski svet in Evropski parlament pri pripravah, predlogih in potrditvah. Pričakovani vplivi vpeljave Solventnosti II so večja povezanost evropskega zavarovalniškega trga, večja varnost potrošnikov, večja medsebojna konkurenca, novi in inovativni produkti, večja transparentnost poslovanja in boljši nadzor. Negativne posledice vpeljave pa bi lahko bili visoki administrativni stroški ter dajanje prednosti večjim zavarovalnicam.
Ključne besede: Ključne besede: diverzifikacija, vsota velikih števil, upravljanje tveganj, zavarovalno tveganje, tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, operativno tveganje, Solventnost I, Solventnost II, Basel II, Lamfalussyjev proces, Evropska komisija, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanje in poklicne pokojnine - CEIOPS, Odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine - EIOPC, zahtevani solventnostni kapital – SCR, minimalni zahtevani kapital – MCR, interni model, standardni model, pozavarovanj
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 3053; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (975,04 KB)

5.
PLAČILNA NEDISCIPLINA V ČASU GLOBALNE GOSPODARSKE KRIZE
Jože Mauer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Pri poslovanju podjetij prihaja do zamud v plačilih. Razlog za to je lahko nelikvidnost, nesolventnost ali namerno zamujanje. To pripelje do plačilne nediscipline, pojava, ki je prisoten že dolgo časa, vendar je v zadnjem času postal zelo velik problem. Z njim se spopada celotna Evropa. Lahko bi jo primerjali z boleznijo, ki se prenaša s podjetja na podjetje in ima vpliv tudi na državo. Ena hujših težav, ki jo lahko povzroča, je brezposelnost. Različni načini zavarovanja terjatev omogočajo delno zaščito pred plačilno nedisciplino. Lahko rečemo, da jo omilijo in ne preprečijo. Pomembno bi bilo posredovanje države, da plačilno nedisciplino prepreči pred nastankom, saj so instrumenti za zavarovanje terjatev previsok strošek za mala podjetja. Zaenkrat je najučinkovitejši način previdnost pri sklepanju poslov in redno spremljanje terjatev. Analiza prikazuje gibanje plačilne nediscipline od leta 2003 do 2010 v Sloveniji. Pomembne prelomnice, ki so vplivale nanjo, so vstop Slovenije v Evropsko unijo in globalna gospodarska kriza. Število neplačnikov ni dovolj učinkovit pokazatelj, temveč je potrebno upoštevati še celotno število udeležencev.
Ključne besede: PLAČILNA NEDISCIPLINA LIKVIDNOST SOLVENTNOST KAPITALSKA USTREZNOST
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 2358; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
ZAVAROVANJA PRED PLAČILNO NEDISCIPLINO V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Valent, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Plačilna nedisciplina ni nov pojav, obstaja že desetletja in podjetja se z njo v sedanjosti spopadajo vse bolj in bolj. Posledice plačilne nediscipline niso samo dospele neporavnane obveznosti, dosegajo širšo raven, saj lahko povzročajo verižne reakcije, ki »potisnejo« v propad tudi nekdaj finančno zelo sposobna podjetja. Prav tako morajo podjetja zagotavljati plačilno sposobnost, da se izognejo težavam glede likvidnosti in solventnosti. V današnjih časih je informacijski razvoj zelo napredoval ter nam tako omogoča lažji dostop do potrebnih informacij, zato bi podjetja morala preveriti in izoblikovati evidenco s kom poslujejo ali bodo poslovala. Na voljo so spletne strani, ki ponujajo že izoblikovana boniteta poročila, kjer lahko preverimo ali bo naš bodoči poslovni partner dobra ali slaba stranka glede izvajanja obveznosti. Prav tako so nam na voljo instrumenti za zavarovanje, kateri preprečijo, da bi prišlo do neplačil med podjetji in jih lahko uporabimo tudi v mednarodnem poslovanju. Ker pa različna podjetja različno poslujejo in obstajajo tudi takšna, katera se ne zavarujejo pred temi tveganji, zato v njihovo pomoč obstajajo izvensodni postopki izterjave terjatev ter zakoniti postopki sodne izvršbe.
Ključne besede: Ključne besede: plačilna nedisciplina, plačilna (ne)sposobnost, likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost, evropski plačilni indeks, izterjava terjatev (posojil).
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1714; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (911,90 KB)

7.
SANACIJA DRUŽB Z DOKAPITALIZACIJO
Maja Kavaš, 2011, diplomsko delo

Opis: Sanacija v podjetju je potrebna tedaj, kadar se sooča z različnimi problemi in poskuša z različnimi sanacijskimi ukrepi ohraniti podjetje, mu omogočiti nadaljnji obstoj in razvoj.V diplomski nalogi smo predstavili vrste sanacij oz. ukrepe, s katerimi lahko podjetje reši svoje poslovanje. Kot ena izmed ugodnih rešitev problemov je dokapitalizacija družb, s katero podjetje pridobi nov svež kapital iz zunanjih in notranjih virov. Kateri način financiranja izbere, pa je odvisno, s kakšni problemi se sooča. Dokapitalizacija družb v skladu z drugimi sanacijskimi ukrepi pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja, vendar le če so ti ukrepi pravočasno sprejeti. Za uspešno poslovanje je potrebno, da podjetje dosega kratkoročno plačilno sposobnost, ki je pogoj za rentabilnost, ta pa je spet pogoj za dolgoročno plačilno sposobnost. Za preprečitev nastanka plačilne nesposobnosti mora zato poslovodstvo podjetja neprestano spremljati plačilno sposobnost in skrbeti za to, da je kapitalsko ustrezno, likvidno ter solventno. Pri tem si lahko pomaga s kazalniki likvidnosti in solventnosti ter s spremljanjem in analiziranjem računovodskih izkazov.
Ključne besede: Sanacija, dokapitalizacija, likvidnost, solventnost, plačilna nesposobnost
Objavljeno: 26.01.2012; Ogledov: 1331; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (589,79 KB)

8.
SPREMINJANJE PREMOŽENJSKO - FINANČNEGA STANJA ZAVAROVALNIC PRED UVEDBO SOLVENTNOSTI II
Vladoša Lutar Markovič, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Biti priča pomembnega razvoja novega solventnostnega režima za zavarovalnice iz držav članic Evropske skupnosti, kot je režim Solventnost II, je neponovljivo. Vse od zametkov idej, ki so se pojavile v letu 2000, pa do danes, leta 2012, je potekal razvoj novega kompleksnega režima solventnosti, imenovanega Solventnost II. Pri tem projektu so pod okriljem Evropske komisije intenzivno sodelovali Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA in zavarovalnice držav članic ES. Razvoj novega režima je potekal zelo odprto skladno s štiristopenjskim Lamfalussyjevim procesom, pri čemer je bila želja, da bi se v izvajanje kvantitativnih študij učinkov med razvojem režima vključile številne zavarovalnice iz Skupnosti. Kvantitativne študije učinkov novega solventnostnega režima na premoženjsko-finančno stanje zavarovalnic (ang. QIS Quantitative Impact Study), s pomočjo katerih se je gradil in razvijal nov solventnostni režim, so se večkrat ponavljale. Zato so bile zavarovalnicam iz držav članic ES dane možnosti spoznavati ter proučevati, kaj jim bo nov režim doprinesel. Z raziskavo v magistrski nalogi smo predstavili ključne izzive, s katerimi se bodo morale zavarovalnice soočiti pri sprejemu novega solventnostnega režima, in hkrati pomembnejše spremembe mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) na področju premoženjsko–finančnega stanja zavarovalnic v ES. Ugotovitve so pokazale, da so zavarovalnice, zlasti tiste, ki poročajo v skladu z MSRP, že s sedanjo strukturo premoženjsko-finančnega stanja v glavnem solventne tako po zahtevah trenutnega kot tudi prihajajočega solventnostnega režima. Kakšen bo učinek novega solventnostnega režima bomo lahko zares spoznali čez čas, ko se bo nova direktiva Solventnosti II v popolnosti implementirala v zavarovalnicah.
Ključne besede: Nov solventnostni režim za zavarovalnice, direktiva Solventnost II, Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine CEIOPS, evropski nadzorni organ EIOPA, Lamfalussyjev proces, kvantitativna študija QIS, mednarodni računovodski standardi MSRP, implementirala.
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1738; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
ZAVAROVALNIŠTVO V SLOVENIJI IN VPLIV NOVE DIREKTIVE SOLVENTNOSTI II
Mojca Čerpnjak, 2012, magistrsko delo

Opis: Zavarovalništvo je bilo že od nekdaj posebna vrsta gospodarske dejavnosti, ki se je razvilo z osnovnim ciljem ustvarjanja gospodarske varnosti. Za zavarovalnice je pomembno, da nadzorujejo prevzeta tveganja in z njimi pravilno upravljajo, saj je lahko v nasprotnem primeru ogrožena njihova solventnost, ki jo lahko opišemo kot lastni kapital zavarovalnice. Ker morajo zavarovalnice poslovati na tak način, da imajo vedno zagotovljeno likvidnost in solventnost, je pomemben nadzor nad njimi, katerega glavni cilj je zaščita interesov potrošnikov zavarovalnih storitev. Ker je bilo za trenutno veljavni režim glede solventnosti zavarovalnic ugotovljenih kar nekaj pomanjkljivosti, je bil predlagan popolnoma nov sistem urejanja solventnosti zavarovalnic in nadzora nad njimi, imenovan Solventnost II. Le-ta bo usklajen z režimom, ki je bil uveden v bančnem sektorju, imenovanem Basel II, njegov glavni cilj pa bo enak cilju dosedanjega sistema, to je varstvo zavarovancev.
Ključne besede: zavarovalništvo, solventnost, nadzor zavarovalnic, Solventnost II, kvantitativne zahteve, minimalna kapitalska zahteva (MCR), solventnostna kapitalska zahteva (SCR), nadzorni proces, tržna razkritja, kvantitativne študije vpliva (QIS)
Objavljeno: 25.05.2012; Ogledov: 3029; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici