| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gnojenje solatnih kumar (Cucumis sativus L.) z organskimi gnojili v ekološki pridelavi
Lidija Cafuta, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2004 je bil na UKC Pohorski dvor v okviru projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave V4-0104, zastavljen poljski poskus s solatnimi kumari. Obsegal je 9 gnojilnih obravnavanj (1 Agrovit, 2 konrtola-negnojeno, 3 Bisol, 4 Biogrena, 5 guano, 6 tostirana soja, 7 sončnične tropine, 8 bučne pogače, 9 Bio organik) in štiri ponovitve. Preučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, ki so dovoljena v ekološkem kmetijsvtu, na skupni in tržni pridelek solatnih kumar,morfološke lastnosti (dolžina, širina in masa ploda), vsebnost suhe snovi in dušika v suhi snovi, vsebnost nitatov in vitamina C v rastlinskem soku ter na ostanek dušika v tleh po spravilu.Količina dodanega dušikovega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti zelenjadnice ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki ga je pokazala Nmin analiza.
Ključne besede: solatne kumare, organsko gnojilo, pridelek, morgološke lastnosti, suha snov, nitrat in vitamin C, ekološko kmetijsvto
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3514; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Ekonomičnost pridelovanja paprike in solatnih kumar na prostem in v zaščitenem prostoru
Silvo Pozderec, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava je temeljila na ekonomski analizi pridelave paprike(Capsicum annum L.) in solatnih kumar (Cucumis sativus L.) na prostem in v zaščitenem prostoru. Za pridelavo omenjenih zelenjadnic so bili v ta namen razviti simulacijski modeli, ki so temeljili na tehnološko-ekonomskih podatkih pridelave paprike in solatnih kumar pri obeh načinih pridelave. Pridelava paprike in solatnih kumar je v zaščitenem prostoru bolj dobičkonosna kot pridelava na prostem. V zaščitenem prostoru je pridelava solatnih kumar ekonomsko smotrnejša od pridelave paprike, saj koeficient ekonomičnosti (Ke) pridelave solatnih kumar dosega vrednost Ke = 1,4, medtem ko je pri papriki Ke = 1,1. Slednje sta nam potrdila tudi dva scenarija, ki smo ju analizirali v okviru analize občutljivosti. Pokazala sta, da je le pridelava solatnih kumar v zaščitenem prostoru ekonomsko upravičena, saj je vrednost Ke = 1,2, medtem ko je pri vseh ostalih sistemih pridelave bil Ke pod vrednostjo 1.
Ključne besede: simulacijski modeli, paprika, solatne kumare, tehnološko ekonomski simulacijski model, ekonomika
Objavljeno: 28.05.2010; Ogledov: 3494; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (771,65 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici