| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Balkanski bojevnik : zmaga ali poraz pravne države?
Viktor Cvijanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Balkanski bojevnik je eden največjih in najzahtevnejših sodnih primerov na slovenskem, ki poleg učinkovitosti sodišč ter sodnih postopkov vzbuja še mnoga vprašanja. V zadevi je bilo obtoženih 17 pripadnikov mednarodne kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s proizvodnjo in prometom prepovedanih drog - kokaina. Sodba je bila obsodilna za štiri člane združbe – kurirje, domnevno vodstvo in ostali člani pa so bili zaradi izločitve (ekskluzije) tako tujih (ključnih) kot slovenskih dokazov oproščeni obtožbe, ker so jim bile v predkazenskem postopku kršene temeljne človekove pravice. Na dokaze, ki so pridobljeni z nedopustnimi posegi v človekove pravice, se po Zakonu o kazenskem postopku sodba ne sme opreti. Na eni strani imamo torej nedvomno storjena kazniva dejanja, na drugi pa nezakonito pridobljene dokaze. S tem se je sprožilo vprašanje, ali je Slovenija pravna država oziroma ali je pravna država za vse enaka. Diplomsko delo se natančneje dotika vprašanja, ali sodba sodišča prve stopnje v zadevi Balkanski bojevnik pomeni zmago ali poraz pravne države opredeljuje skozi človekove pravice kot enega izmed mnogih (čedalje bolj pomembnih) področij delovanja pravne države. Razčlenili smo pravico do (komunikacijske) zasebnosti in pravico do poštenega sojenja, ki sta se kot ključni izpostavili v kazenskem postopku. Ugotovili smo, da pravica do poštenega sojenja s svojim širokim spektrom ustavnih procesnih jamstev predstavlja eno ključnih prvin pravne države, ki jo v največjem obsegu zagotavlja sodna veja oblasti. Še več, sodišča imajo preko svojih sodb velik vpliv na percepcijo javnosti o pravni državi, kar se je izkazalo tudi v zadevi Balkanski bojevnik, ko se je po odmevni razsodbi hitro izoblikovalo vprašanje enakopravnosti in učinkovitosti pravne države. Z analizo sodbe v luči človekovih pravic smo naposled ugotovili, da je sodba zadostila standardom pravne države, da pa Slovenija s takšno oprostilno sodbo ne more biti porok varnosti, s čemer naj bi se med drugim identificrala pravna država. Postopek bi se lahko zaključil tudi z obsodilno sodbo, kar bi pomenilo večjo pravičnost v naši državi, toda bo za to potrebno razmisliti ne samo v smeri mednarodnega sodelovanja pri pregonu tovrstne kriminalitete, temveč tudi v smeri vzpostavitve skupnih standardov za izvrševanje preiskovalnih dejanj, da lahko zaupamo tujim dokazom. Pravna država se mora ob spoštovanju ustavnih človekovih pravic s poklicno učinkovitostjo policije truditi, da bi uspela udejaniti določbe materialnega prava. Kršenje človekovih pravic ne more biti sredstvo za udejanjanje materialnega kazenskega prava. V nasprotnem bomo še naprej imeli (nevarne) storilce kot so Balkanski bojevniki in dokaze, da so storili kaznivo dejanje, vendar ti dokazi ne bodo imeli nobene vrednosti, saj so pridobljeni nezakonito in jih bo sodišče oprostilo obtožbe.
Ključne besede: pravna država, človekove pravice, kazenski postopek, sojenje, pošteno sojenje, pravica do zasebnosti, primeri, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2013; Ogledov: 1972; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (467,85 KB)

2.
PRAVNI POLOŽAJ ZAVEZANCA ZA DAVEK S POUDARKOM NA PRAVNI VARNOSTI
Suzana Cvikl, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker me davčno pravo zelo zanima, sem si izbrala za temo mojega diplomskega dela predstavitev pravnega položaja zavezancev za davek s poudarkom na pravni varnosti. Načelo pravne varnosti je nezapisano ustavno načelo, ki je pomembno v davčnem pravu že pri samem sprejemanju oziroma spreminjanju predpisov, kakor tudi pri njihovem izvajanju, to je v davčnem in sodnem postopku. Kot je razvidno iz mojega zaključnega dela se problematika pravne varnosti izraža v nemoči davčnih zavezancev s pravnimi sredstvi, v zavlačevanju postopka in s tem kreditiranjem države (vračilo davka), ponekod v nejasnih davčnih predpisih, katere razlaga Davčna uprava preko pojasnil in mnenj na spletni strani, v problematiki sklepov v davčnem inšpekcijskem nadzoru, ki postanejo le formalno pravnomočni in omogočajo ponovni pregled vse do zastaranja, pogoste so kršitve sojenja v razumnem roku, nadalje imamo premalo izobraženih davčnih sodnikov in različne interpretacije sodb Sodišča EU kot posledica, da sodniki skoraj ne uporabljajo instituta predhodnega odločanja ob upoštevanju dejstva, da smo članica EU že 9 let. Sodišča so preobremenjena, po Zakonu o sodiščih davčne zadeve pri reševanju tudi nimajo prednosti. Morda bi se morali zgledovati po Evropskem sodišču za človekove pravice, ki je rešitev za sodne zaostanke našlo v tako imenovanih pilotskih sodbah. K okrepitvi pravne varnosti med drugim predlagam skladno s 126. členom Ustave Republike Slovenije ustanovitev specializiranega finančno-davčnega sodišča.
Ključne besede: pravna varnost, zavezanec za davek, pravnomočnost, pravna sredstva, sklep, specializirano finančno-davčno sodišče, sojenje v razumnem roku, institut predhodnega odločanja.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1946; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (847,69 KB)

3.
Pravica do sojenja v razumnem roku : diplomsko delo
Erika Kašca Špolad, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: sodišča, sojenje, sojenje v razumnem roku, sodni zaostanki, diplomske naloge
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2344; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (528,32 KB)

4.
SOJENJE V RAZUMNEM ROKU-PROJEKT LUKENDA IN NJEGOVE POSLEDICE
Metka Verdinek, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravica do sojenja v razumnem roku oz. do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je torej ustavna kategorija od 23.12.1991. Zagotavlja jo tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah, katero je Slovenija ratificirala 28.6.1994. Ta pravica je eno izmed temeljnih jamstev v sodnih postopkih. Vendar pa ta pravica v praksi povzroča posebno resne probleme. Podatki Evropskega sodišča za človekove pravice nam povedo, da je Slovenija v kar 209 primerih kršila pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, za kar je morala plačati okoli 750 tisoč evrov odškodnine54. Število vloženih zadev, v katerih pritožniki tožijo Slovenijo zaradi kršenja te pravice, zadnja leta sicer dejansko ne narašča več, razlog pa je sprejetje zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od 1. januarja 2007. Evropsko sodišče je menilo, da so pravna sredstva, ki jih daje ta zakon, učinkovita pravna sredstva v smislu določb evropske konvencije o človekovih pravicah. Nerazumno dolgi sodni postopki, ki so pripeljali do stanja,da so se začeli slovenski državljani množično pritoževati na ESČP, ogrožajo pravno varnost, ki pa je ena izmed ključnih elementov pravne države. Postanejo lahko celo zanikanje sodega varstva in kar je najhuje, vodijo v samopomoč. Sodno varstvo pravice ne sme biti slabša alternativa samopomoči. Odpraviti se mora sistemski vzrok za nastanek sodnih zaostankov, nato pa sanirati obstoječe stanje( projekt Lukenda), dokler ne pridemo do točke, ko postane sodni zaostanek posamezen netipičen primer, nastal večinoma iz razloga na strani posameznega sodnika ali tudi stranke postopka. Do sedaj po mojih raziskavah ni bilo realizacije iz leta 2005, ko se je kot posledica dobljene sodbe na ESČP v primeru Lukenda pri nas oblikoval projekt z istim imenom in ciljem za odpravo sodnih zaostankov. Ta načrt za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010 so pripravili pravosodno ministrstvo, vrhovno sodišče in državno tožilstvo. Glavni ukrepi za zagotovitev večje učinkovitosti sodstva in odpravo sodnih zaostankov55, kot so določeni v Programu reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji in v okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, so: — zagotovitev prostorskih pogojev v skladu s strategijo prostorskega razvoja pravosodnega sistema; — dodatna zagotovitev in organiziranje človeških virov oziroma strokovnega osebja za določen čas, in sicer do 31. 12. 2010, ko načrtujemo odpravo sodnih zaostankov; — stimulativno nagrajevanje sodnega osebja za odpravljanje sodnih zaostankov. Vsi ti ukrepi, poleg njih tudi spremembe zakonodaje, informatizacija pravosodnega sistema, ki so bili izvedeni do danes niso prinesli realizacije zastavljenih ciljev iz leta 2005, da naj se zaostanki zmanjšajo oz. celo odpravijo. Glede napovedi, da naj se število nerešenih zadev iz leta 2005, ko jih je bilo 524.016 zmanjša do konca leta 2010 na 284.000, ni prišlo do realizacije zastavljenega cilja, saj so se zmanjšali le na 425.624, kar predstavlja 19 odstotkov manj. Realizacija bi naj bila 50 odstotkov manj. Res pa je, da imamo podatke do 31.12.2009, kar pomeni, da je do realizacije še 1 leto časa, vendar lahko sklepamo, da do želenega cilja skoraj ni mogoče priti. Glede na statistike z prejšnjih let. Sedaj pa glede sodnih zaostankov glede na 50.čl. sodnega reda, ki naj bi se po napovedih iz leta 2005, ko naj bi bilo 310.333 takšnih nerešenih spisov, število zmanjšalo na 155.000. Realizacije napovedanega cilja tudi v tem primeru ni bilo, saj je skupno število sodnih zaostankov na dan 31.12.2009 263.050, kar pa je veliko preveč kot 155.000. Po izračunih se je število sodnih zaostankov zmanjšalo do dne 31.12.2009 za 15,23 odstotkov, kar pa je daleč od napovedi 50 odstotkov. Kako uspešen bo projekt Lukenda pri svojih zastavljenih ciljih bomo lahko natančno ugotovili konec leta 2010. Do sedaj lahko zaključimo, da realizacija ciljev načrta za odpravo sodnih zaostankov po sedaj dostopnih podatkih, žal n
Ključne besede: SOJENJE V RAZUMNEM ROKU, PROJEKT LUKENDA, RAZUMEN ROK, EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE, ORGANIZACIJA SODSTVA, SPREMEMBE V PRAVOSODJU, PRIMERI IZ PRAKSE NA ESČP.
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 5430; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici