| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemih
Katja Ratnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.) Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi. Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 584; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (622,30 KB)

2.
Vpliv pridelovalnih sistemov na pridelek dveh sort soje
Maja Meglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pridelovalni sistemi in vključevanje zrnatih stročnic v kolobar lahko vplivajo na višino pridelka zrnja. Trajnostni poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pivola je zasnovan s ciljem proučevanja vpliva pridelovalnih sistemov na razlike pridelkov alternativnih poljščin, med katerimi je bil leta 2015 tudi poljski poskus dveh sort soje (Glycine max (L.) Merr.). Proučevan je vpliv konvencionalnega (KON), integriranega (IP), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema (PS) ter kontrolnega obravnavanja (K) na pridelek dveh sort (S) soje ('Aligator' in 'ES Mentor'). Pridelovalni sistemi statistično značilno vplivajo na nekatere parametre nadzemnih in podzemnih delov dveh sort soje. V integriranem sistemu je dosežen statistično značilno najvišji pridelek zrnja (5,04 kg 10 m -2 ), pri čemer je pridelek zelo zgodnje sorte ('Aligator') višji od zgodnje sorte ('ES Mentor'). Pridelovalni sistem statistično značilno vpliva tudi na gostoto rastlin, maso suhe snovi stebla in listov, na odstotek suhe snovi praznih strokov, maso korenin, maso nodulov, maso suhe snovi nodulov ter na maso suhe snovi zrnja. Značilen vpliv sorte je viden pri višini rastlin, masi in odstotku suhe snovi stebla in listov, masi korenin, masi in odstotku suhe snovi korenin, masi in številu nodulov, masi suhe snovi nodulov, žetvenem indeksu in masi suhe snovi zrnja.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / pridelek
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 1019; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (393,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici