1. Izplen tofuja različnih sort soje : magistrsko deloTina Jakolič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preučevana soja je bila v letu 2019 pridelana v poskusu, ki ga izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Za namen raziskave smo uporabili 12 sort (Erica, Sculptor, Tiguan, Alexa, Aurelina, RGT Shouna, Abelina, Cordoba, NS Favorit, Boglar, ES Mentor in Lenka) treh različnih zrelostnih skupin (zelo zgodnje – 0000, srednje zgodnje – 000 in zgodnje sorte – 00). Vrednotili smo maso 1000-semen, koeficient vpijanja vode, izplen okare in sojinega »mleka«, volumen sojine »sirotke« ter izplen svilnatega in čvrstega tofuja (1h in 24h obtežitve). Rezultati analize so pokazali, da zrelostna skupina ne vpliva, med tem ko ima sorta značilen vpliv na merjene parametre. Višje izplene imajo sorte z nižjim koeficientom vpijanja vode in z nižjo vsebnostjo surovih beljakovin v semenu. V skupini 000 imata najvišje izplene svilnatega in čvrstega tofuja sorti Cordoba (1,83 kg/kg in 1,38 kg/kg semena) ter NS Favorit (1,59 kg/kg in 1,33 kg/kg semena). V skupini 00 je po izplenu na prvem mestu sorta Boglar (1,79 kg/kg in 1,45 kg/kg semena). Ker je sorta Boglar dosegla tudi visoke pridelke semena v poskusih (4.713 kg/ha), bi po projekciji s to sorto na enoto površine pridelali 8.454,1 kg mehkega in 6.853,4 kg čvrstega tofuja.
Ključne besede: soja, sorta, zrelostna skupina, tofu, izplen tofuja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 545; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
2. Vpliv sojinih fitoestrogenov na človeško telo in pregled sojinih izdelkov na slovenskem trgu : magistrsko deloNika Pečnik, 2022, magistrsko delo Opis: Soja in tradicionalna sojina živila, kot so tofu, miso, sojina omaka in tempeh, že več tisočletij igrajo pomembno vlogo v prehrani mnogih azijskih držav. Zaradi domnevnih prehranskih in zdravstvenih koristi ter povečanega zanimanja za rastlinske beljakovine je v zadnjih letih soja postala priljubljena tudi v številnih državah na zahodu. Pozornosti zaradi potencialno preventivne vloge, proti danes najbolj razširjenim kroničnim boleznim (osteoporoza, srčno-žilne bolezni), hormonsko odvisni raki (rak prostate in rak na prsih), so v soji deležne fitoestrogene molekule. Varnost fitoestrogenov, njihovo delovanje in vpliv na ženski in moški hormonski sistem je predstavljeno v prvem sklopu naloge. V drugem delu naloge je s pomočjo literature in pregleda razpoložljivosti sojinih izdelkov na slovenskem trgu narejena ocena izpostavljenosti prebivalcev Slovenije fitoestrogenom. Ugotovitve nakazujejo, da sojini fitoestrogeni v prehranskih dopolnilih nimajo škodljivih učinkov na človeško telo, če so ti uživani v dnevnih odmerkih do 150 mg v obdobju največ treh let. Soja je prisotna v številnih kategorijah izdelkov, največ v nadomestkih mesa in mesnih izdelkov, ter mleka in mlečnih izdelkov. Prebivalci Slovenije so kljub veliki ponudbi sojinih izdelkov na slovenskem trgu, nizko izpostavljeni fitoestrogenom. Dnevni vnosi izoflavonov med slovensko populacijo dosegajo 1,4 mg.
Ključne besede: estrogenski receptor, fitoestrogen, genistein, izoflavon, soja
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Zrnate stročnice v prehrani2022 Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1055; Prenosov: 115
Celotno besedilo (22,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali2022 Opis: V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljakovinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila.
Ključne besede: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 1049; Prenosov: 135
Celotno besedilo (11,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Raumkonstruktionen im Roman Magdalena Sünderin (1995) von Lilian FaschingerNike Duh, 2021, magistrsko delo Opis: Aus der einschlägigen Literatur der raumbezogenen Literaturwissenschaft ist ersichtlich, dass diese kein einheitliches Analyseschema für narrative Werke hervorbringt. Es gibt viele Theorien, mit denen der Raum in literarischen Werken untersucht werden kann, jedoch werden dabei oft die Ansätze außer Acht gelassen, die auf soziologischen Raumtheorien basieren. Letztere schließen in die Untersuchungen auch reale Räume ein, nicht nur fiktionale. Mit Hilfe der Modelanalyse Stephan Günzels (2016), die auf der Theorie des Soziologen Henri Lefebvre (1901–1991) und des amerikanischen Geographen Edward W. Soja (1940–2015) basiert, wurde eine Raumanalyse des literarischen Werks Magdalena Sünderin (1995) der Kärntener Autorin Lilian Faschinger (1950) vorgenommen. Mit Hilfe ausgesuchter Untersuchungsaspekte des Schemas nach Günzel, wurde eine Erst- und Zweitraum Analyse der Geschichte ausgeführt. Dabei wurde der Fokus auf die Raumkonstruktion der in der erzählten Geschichte vorkommenden städtischen und ländlichen Räume gelegt. Denn die erzählte Geschichte spielt sich, so wie das Leben der Autorin selbst, in vielen verschiedenen Orten ab. Durch die Raumanalyse des Werks wurde offenbart, dass die ländlichen Räume in der Geschichte einen höheren Stellenwert für die Identitätskonstruktion der Hauptprotagonistin tragen als städtische.
Ključne besede: Lilian Faschinger, Henri Lefebvre, Edward Soja, Stephan Günzel, raumbezogene Literaturwissenschaft, Raumanalyse eines literarischen Werks, Magdalena Sünderin (1995)
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 630; Prenosov: 62
Celotno besedilo (924,41 KB) |
6. Primernost uporabe dušikovih gnojil pri pridelavi sojeAlen Fujs, 2020, diplomsko delo Opis: V letu 2019 smo v okviru projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) z naslovom Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) izvedli enoletni poljski poskus s sojo. Namen diplomskega dela je s poljskim poskusom s sorto ES MENTOR ugotoviti vpliv časa gnojenja in različnih količin mineralnega dušika na višino pridelka zrnja in surovih beljakovin ter določenih pomembnih agronomskih lastnosti soje. Dušik smo dodajali ob setvi in z dognojevanjem v odmerkih 0 kg N ha-1, 40 kg N ha-1, 80 kg N ha-1 in 120 kg N ha-1. Enoletni rezultati v danih pridelovalnih razmerah nakazujejo, da na pridelek soje in pridelek surovih beljakovin nista statistično značilno vplivala termin dodajanja dušika in odmerek. Vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi zrnja je bila na gnojenih obravnavanjih statistično značilno manjša v primerjavi s kontrolo (434 g kg-1 zrnja). Najvišji odmerek, 120 kg N ha-1, dodan z dognojevanjem, je značilno povečal število stranskih vej (1,17), odmerek 80 kg N ha-1 pa višino prvega stroka (12,0 cm) na steblu soje. Višina rastlin v fazi BBCH 17/51 je bila pri gnojenih obravnavanjih v primerjavi s kontrolo enaka ali značilno nižja. Ostanki mineralnega dušika v tleh po žetvi soje se med gnojenimi in negnojenimi obravnavanji niso značilno razlikovali. Rezultati enoletne raziskave so pokazali, da gnojenje soje z dušikom ni vplivalo na izboljšanje (večje vrednosti) pomembnih agronomskih lastnosti in ga ne moremo priporočiti kot upravičen ukrep pridelave.
Ključne besede: soja, dušik, gnojenje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. Uporaba tehnologije RFID za merjenje vpliva medvrstne razdalje na razvoj soje.Mišel Pleteršek, 2019, diplomsko delo Opis: Setev soje se lahko izvede na različne načine, pri čemer razlikujemo sejalnice za setev predvsem glede na medvrstno razdaljo, ki jo z njimi dosežemo. Preučevali smo vpliv medvrstne razdalje na razvoj rastlin soje, pri čemer smo uporabili dve sorti soje, Lenka in ES Mentor. Vsako od njiju smo sejali na medvrstno razdaljo 35 cm in 70 cm, pri tem smo gostoto povsod ohranili enako. S pomočjo tehnologije RFID, ki obsega pametno značko z mikročipom, tremi senzorji in anteno ter bralnik, smo skozi rastno dobo posevka izvajali meritve temperature, vlažnosti in svetlobe na sredi medvrstnega prostora vsake poskusne parcele. Proti koncu razvoja posevka smo opravili meritve morfoloških lastnosti rastlin in popis zapleveljenosti. Ugotovili smo, da so razlike med sortami soje bolj izrazite kot razlike pri različnih medvrstnih razdaljah. Prikazali smo možnosti uporabe tehnologije RFID v poljedelstvu in predlagali izboljšave, ki bi kmetu omogočile lažji nadzor kmetijskih površin in hitrejše ukrepanje.
Ključne besede: RFID, soja, medvrstna razdalja, setev
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1192; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,25 MB) |
8. Izplen tofuja iz dveh sort soje pridelane v različnih pridelovalnih sistemihTamara Kekec, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Tofu ali sojin sir nastane s sesirjenjem sojinega mleka ob dodatku primernega sirila. V okviru magistrskega dela smo vrednotili koeficient vpijanja vode, ki jo je soja absorbirala v času namakanja, izplen okare in sojinega mleka, volumen sojine sirotke ter izplen tofuja po 20' in 24 h obtežitve. Za namen raziskave smo uporabili seme dveh sort soje ('ES Mentor' in 'Aligator'), požete v letu 2016 v trajnostnem poskusu, ki z namenom proučevanja pridelovalnih sistemov na UKC Pohorski dvor poteka že od leta 2007. Sorti sta bili pridelani v naslednjih pridelovalnih sistemih: ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IPL), konvencionalni (KON) in v obravnavanju kontrola (K). Rezultati analize kažejo, da pridelovalni sistem značilno vpliva na izplen tofuja, vrednotenega po 24 urah obtežitve. Največji izplen je dosežen pri EKO (2,07) in BD (2,04). Razlike so se pokazale tudi med sortama, kjer je izplen tofuja značilno večji pri 'ES Mentor' (2,04) v primerjavi s sorto 'Aligator' (1,95). V sklopu magistrskega dela smo dobljene rezultate primerjali še z rezultati podobne raziskave iz leta 2014. Rezultati analize podatkov v obeh letih pridelane soje kažejo značilno večji izplen tofuja v letu 2016 pridelane soje, razlik med pridelovalnimi sistemi pa ni. Prav tako ni značilnih razlik med izplenom tofuja obeh sort ('ES Mentor' 2,18 in sorte 'Aligator' 2,15). Zaključimo lahko, da sta pridelovalni sistem EKO in sorta 'ES Mentor' primerna izbira za uspešno pridelavo soje in kasnejšo predelavo v tofu.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / izplen tofuja
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1828; Prenosov: 183
Celotno besedilo (846,09 KB) |
9. Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo2017, druge monografije in druga zaključena dela Opis: 1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017.
2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %.
3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki.
4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij.
Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.
Ključne besede: strategija, soja, beljakovine, pridelava, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2017; Ogledov: 1737; Prenosov: 481
Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemihKatja Ratnik, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.)
Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi.
Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je
masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji
pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1390; Prenosov: 184
Celotno besedilo (622,30 KB) |
