| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VODOVOD ČRPALIŠČE OTOK - VH HAJNDL ZASNOVA IN IZDELAVA PROJEKTA PGD (PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA) Z VSEMI POTREBNIMI SOGLASJI NA PROJEKT
Uroš Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani postopki, ki so potrebni za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobitev vseh soglasij potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja. Predstavljena je izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja od idejne zasnove in pridobivanja projektnih pogojev do izdelave projekta in pripadajočih soglasij na projekt. Cilj diplomske naloge je bil prikazati potek zasnove vodovodnega omrežja, izbiro trase vodovoda, dimenzioniranje omrežja ter prikaz postopkov za pridobitev soglasij na projekt.
Ključne besede: vodovod, projekt za pridobitev gradbenega dovoljena, idejna zasnova vodovoda, trasa vodovoda, tehnično poročilo, statični izračun, projektantski predračun, soglasja
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 4134; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (31,83 MB)

2.
KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. ČLEN KZ-1)
Klaudija Jelenko, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je v celoti osredotočeno na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije uvrščeno med kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Kot čisto gospodarsko kaznivo dejanje ščiti na eni strani gospodarstvo in premoženje gospodarske družbe, hkrati pa inkriminira dejanja storilca, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi dano zaupanje. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije smo kaznivo dejanje poznali v nekoliko drugačni obliki. Uvrščeno je bilo med kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kar pomeni, da je bilo lahko storjeno le s strani uradnih (kasneje pa tudi odgovornih) oseb. Po trenutni ureditvi je to kaznivo dejanje prav tako delictum proprium, vendar pa storilci niso uradne osebe, temveč osebe, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti storijo katerega izmed možnih izvršitvenih načinov (zlorabijo položaj, dano zaupanje, prekoračijo pravice ali opustijo dolžnosti, ki jih imajo na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla). V teoriji se obravnavano kaznivo dejanje velikokrat omenja kot »menedžerski delikt,« saj njegovi storilci običajno izhajajo iz vrst direktorjev, poslovodij, članov uprave,.. gospodarskih družb. Podobno ureditev je sprejel tudi zakonodajalec Republike Hrvaške z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati 2013 in kateri je (podobno kot slovenski) kaznivo dejanje zlorabe zaupanja povzel po nemškem kaznivem dejanju »Untreue.« Bistvena razlika med obema ureditvama je v tem, da pri storilcu kaznivega dejanja po hrvaškem KZ zadostuje, da je podan eventualni naklep (enako kot po nemškem Untreue), pri nas pa eventualni naklep ne zadošča. Za obsodilno sodbo je potrebno dokazati, da je storilec ravnal z direktnim naklepom. Druga pomembna razlika je v tretjem členu 240. člena KZ-1, ki inkriminira tudi namen pridobitve nepremoženjske koristi in ga nov hrvaški KZ ne pozna. Največje težave sodišču v praski povzročajo primeri, ko so storilci kot nosilci določenih pooblastil hkrati tudi družbeniki gospodarske družbe, katere obstoj je zaradi kaznivega dejanja ogrožen. Ker so gospodarske družbe samostojne nosilke pravic in obveznosti in imajo kot pravne osebe svoje premoženje ločeno od premoženja družbenikov, se z njenim premoženjem ne sme razpolagati kot z lastnim. Družbeniki niso lastniki družb, temveč so le imetniki njenih deležev (delnic ali poslovnih deležev). Vendar pa sodna praksa pri takšnih nedovoljenih razpolaganjih dopušča izjeme. Protipravnost je namreč izključena, če je storilec za storitev tega kaznivega dejanja imel jasno in vnaprej dano soglasje vseh preostalih družbenikov. Prav tako se kot storilec tega kaznivega dejanja po stališču slovenske (ne pa tudi hrvaške) sodne prakse ne bo mogel obravnavati družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Takšno stališče je podprto z (ne preveč prepričljivim) argumentom, da bi v tem primeru bila oškodovanec in storilec kaznivega dejanja po 240. členu ena in ista oseba, kar pa pojmovno ni mogoče.
Ključne besede: Gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kazniva dejanja, zloraba položaja ali zaupanja, gospodarska dejavnost, delictum proprium, namerni delikt, Untreue, izneverjenje, gospodarska družba, protipravnost razpolaganja družbenika, teorija soglasja
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 4469; Prenosov: 910
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
PROSTORSKI POGOJI IN SOGLASJA ZA GRADNJO STAVB V SLOVENSKI PROSTORSKI ZAKONODAJI
Nataša Štumpf, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sistematično prikazuje in opisuje postopke pridobitve projektnih pogojev in soglasij, ki so potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja stavb, ter določa časovne okvirje teh postopkov. Jasno loči državne in občinske soglasodajalce in hrati navaja občinske soglasodajalce prisotne v Podravski statistični regiji, ter distribucijske elektro operaterje celotne Slovenije. V raziskovalnem delu diplome smo izvedli 3 ankete in se dotaknili problematike pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, s katero se srečujejo investitorji, občinski soglasodajalci in tudi upravne enote Podravske regije. Ankete so potrdile predvidene težave, za katere smo tudi navedli predloge rešitev. V aplikativnem delu smo pripravili analizo postopkov pridobivanja projektnih pogojev in soglasij za poslovno-stanovanjsko stavbo locirano v Občini Gorišnica.
Ključne besede: prostorska zakonodaja, projektna dokumentacija, soglasja, projektni pogoji
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (10,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici