| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
TABORIŠČE TEHARJE IN AMNESTIJA leta 1945
Terezija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Eden najtemnejših, če ne celo najtemnejši madež slovenske zgodovine, je nastal v letu 1945 tik po koncu druge svetovne vojne. To temno obdobje je zaznamovano z državljansko vojno, z revolucijo, z begi iz domovine, nesrečno vrnitvijo vanjo, s koncentracijskimi taborišči in množičnimi poboji. Ko so bili pripadniki domobranskih enot vrnjeni nazaj v Slovenijo, so bili najprej deportirani v koncentracijska taborišča širom po Sloveniji. Eno od takih je bilo tudi taborišče Teharje. Tja so namestili množico domobrancev, njihovih pomožnih enot, civilistov, ki so jih spremljali. Torej; v istem taborišču so se znašli tako civilisti, ki so spremljali domobrance, kot tudi drugi, ki so bili zaprti bodisi zaradi kolaboracije ali posedovanja dobrin, ki si jih je zaželela nova oblast. Nova oblast, bolje rečeno osvobodilna fronta (OF) pod vodstvom komunistične partije (KP), je prevzela oblast na vseh področjih, to se je odražalo tudi v sodstvu, ki je začelo vsebovati prvine socialističnega prava, še prej pa so z dekretom ukinili predvojno pravo. To je vodilo v pravni nered, v katerem so se dogajali montirani procesi in montirane obsodbe. Veliko večino zaprtih domobrancev, ki so jih pred tem razdelili v skupine, so izvensodno pobili. Preživeli, v primeru Teharij sta bili to skupini B in A, ki so ju sestavljali mladoletni domobranci, pa so bili na milost in nemilost prepuščeni življenju v koncentracijskem taborišču. Velik del jih je bil obsojen zaradi pripadnosti domobranskim enotam. Vojaško sodišče v Celju je obsodilo 405 zapornikov. Obsojeni so bili na različno dolge kazni odvzema svobode s prisilnim delom in odvzemom državljanskih in političnih pravic. Tega jih je odrešila amnestija, ki je bila razglašena 3. 8. 1945 in po kateri se je iz taborišča Teharje v svobodo napotilo 369 amnestirancev. Amnestirani pa niso bili le bivši domobranci, temveč tudi civilne osebe. Za nekatere med njimi obstajajo obsodbeni dokumenti, za druge pa le dva seznama, eden popolnoma amnestiranih in drugi delno amnestiranih. Slednji so v taborišču dalje prestajali kazen, še v času, ko se je taborišče jeseni 1945 preoblikovalo v kazensko taborišče Teharje.
Ključne besede: Ključne besede: taborišče Teharje, domobranci, amnestija, poboji, montirani procesi, politika in sodstvo leta 1945, vojaška sodišča.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 6704; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
MEDIACIJA-PRIMERJAVA MED SLOVENSKO IN ANGLEŠKO UREDITVIJO
Klementina Riemer, 2010, diplomsko delo

Opis: Mediacija, kot alternativno reševanje sporov je v Sloveniji dokaj nov institut, medtem, ko je v anglosaškem pravnem sistemu že uveljavljen in dodobra izpeljan način reševanja sporov med strankama. Ker se je sodobna mediacija razvila v angleškem in ameriškem pravnem sistemu, avtorica v svojem delu razpravlja in primerja ureditev mediacije v angleškem in slovenskem prostoru. Avtorica skuša oceniti vpliv mediacije na samo racionalizacijo in pospešitev sodnih postopkov. V prvem delu avtorica opisuje ureditvev mediacije tako v angleškem kot v slovenskem pravnem redu in hrati nakratko opiše komediacijo. Glavno vodilo pri pisanju diplomske naloge je analiziranje in ugotavljanje uspešnosti procesa mediacije v obeh državah ter razvoja mediacije skozi različna časovna obdobja. V drugem delu diplomske naloge avtorica opiše sodno prakso in zakonsko ureditev obeh dražav, ter povdarja pozitivne lastnosti mediacije in vpliv le te na sodne zaostanke. Pri razvoju alternativnega reševanja sporov so prav tako pomembna evropska stališča o alternativnem reševanju sporov, predvsem o mediaciji. Z namenom upeljave mediacije v pravni sistem vsake države članice, je Evropska skupnost izdala Kodeks vedenja in ravnanja za mediatorje in predlagala direktivo o mediaciji. Avtorica osrednjo temo sistematično in analitično opredeljuje skozi celotno diplomsko nalogo in zaključi svoje delo z primerjavo glavnih karakteristik ureditve mediacije v obeh državah, ter predstavi svoje videnje izboljšanja procesa mediacije v Sloveniji.
Ključne besede: mediacija, razvoj, Slovenija, Združeno kraljestvo, sodna praksa, Evropska skupnost, zakonodaja, racionalizacija, sodstvo
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 2038; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (337,05 KB)

3.
4.
5.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z odzivom državnih organov in nevladnih organizacij ob prijavi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Laura Fišer, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava nasilje v družini in zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z odzivom državnih organov ter nevladnih organizacij ob prijavi. V teoretičnem delu naloge so predstavljene različne teorije o nasilju, ki podajajo veliko, a ne vseh možnih razlag, ki pojasnjujejo nasilje v družini. Ker gre pri nasilju v družini za več vrst nasilja so predstavljene tudi vrste nasilja, ki se pojavljajo v družini ter posledice, ki jih nasilje prinaša. Posledicam se žrtev lahko izogne samo tako, da se umakne iz nasilnega okolja, kar pa za žrtev nikoli ni lahka odločitev. V nadaljevanju je predstavljena dinamika nasilja, ki je kot nekakšen val, ki potuje skozi različne faze in se konstantno ponavlja. Diplomska naloga se dotakne tudi institucij in posameznikov, kot so vzgojno-izobraževalne ustanove ter zdravstvo, ki lahko zaradi svoje narave dela pridejo v stik z žrtvami in tako pripomorejo k odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini. Seveda pa je njihova prepoznava žrtev in primerno nadaljnjo ukrepanje odvisno od ustrezne usposobljenosti, ki bi jo morali imeti vsi zaposleni v tovrstnih institucijah. Na koncu diplomske naloge je predstavljena mreža institucij, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini. Nanje se žrtve nasilja v družini lahko obrnejo, ko potrebujejo pomoč. Mreža zajema policijo, Center za socialno delo, sodišče in pa nevladne organizacije. Empirični del naloge temelji na raziskavi, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 52 žrtvami nasilja v družini. Iz raziskave je bilo ugotovljeno, da so žrtve nasilja v družini najbolj zadovoljne z delom nevladnih organizacij, kar je povsem razumljivo, saj so nevladne organizacije strokovnjaki na tem področju in se ukvarjajo izključno s problematiko nasilja v družini ter s pomočjo žrtvam.
Ključne besede: nasilje, družine, nasilje v družini, žrtve, pomoč, nevladne organizacije, policija, centri za socialno delo, sodstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1223; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA VLAGANJA IZVRŠB
Tanja Horjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Vlaganje predlogov za izvršbo v klasični, papirni obliki je bilo že od nekdaj zamudno in nepraktično, kar je posledično povzročalo večanje sodnih zaostankov na sodiščih. V Sloveniji so se lotevali različnih projektov in načinov, s katerimi bi sodne zaostanke omilili ali celo odpravili. Tako se je z dnem 01.01.2008 pri nas začel elektronski postopek vlaganja izvršb in s tem tudi začetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki pa je bil omejen zgolj na izvršbe, predlagane na podlagi verodostojne listine. Postal je pomembna ločnica na področju plačilne discipline in na področju odprave sodnih zaostankov. Portal COVL, ki je deloval od 1.1.2008, se je z dnem 27.2.2012 ukinil in je bil preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal e-izvršba. Z elektronski vlaganjem izvršb se je tako izboljšalo poslovanje sodišč, na kar kažejo tudi rezultati raziskav v Sloveniji in številna priznanja. Ker pa ima vsaka novost tako dobre kot slabe strani, ne smemo prezreti tudi določenih pomanjkljivosti na področju elektronskega vlaganja izvršb, ki se nanašajo predvsem na obrazec predloga za izvršbo.
Ključne besede: Izvršilni postopek, pravna podlaga, elektronsko poslovanje, e-izvršba, verodostojna listina, portal COVL, portal e-sodstvo, sklep o izvršbi, obrazec.
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 1665; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (13,33 MB)

7.
Dejavniki zaupanja v institucije formalnega družbenega nadzorstva : diplomsko delo univerzitetnega študija
Urška Pirnat, 2013, diplomsko delo

Opis: Formalno družbeno nadzorstvo s svojim delovanjem vzpostavlja red v družbi in preprečuje oziroma poskuša preprečevati odklonsko in deviantno vedenje posameznikov. To počnejo institucije formalnega družbenega nadzorstva, najbolj prepoznavni so policija in sodišča, ne smemo pa pozabiti še na zavode za prestajanje kazni in carine. Deviantna vedenja preprečujejo z različnimi mehanizmi, pri tem si pomagajo s pravnimi in nepravnimi sredstvi, najpomembnejša mehanizma pa sta kaznovanje in nadzorovanje. Institucije formalnega družbenega nadzorstva ne morejo delovati učinkovito brez sodelovanja javnosti, saj so posamezniki tisti, ki v večini primerov prijavijo kazniva dejanja in so očividci kaznivih dejanj. Sodelovanja javnosti si ne moremo predstavljati brez zaupanja v te institucije, saj so ljudje, ki zaupajo v policijo in sodstvo, bolj pripravljeni sodelovati z njimi in jim pomagati. Da bi povečali zaupanje javnosti v institucije formalnega družbenega nadzorstva, moramo opredeliti dejavnike, ki so ključni za zaupanje v te institucije. Najpomembnejši dejavnik je zagotovo stik s temi institucijami, natančneje s policisti in sodišči. Če posameznik v stiku s policisti pridobi slabo izkušnjo, njegovo zaupanje pade in je v prihodnje manj pripravljen sodelovati z njimi. Pri stikih pa je treba izpostaviti tri ključne dejavnike, ki vplivajo na to, ali bo izkušnja dobra ali slaba, in sicer postopkovno pravičnost, legitimnost in vedenje policistov oziroma sodnikov. Pomemben dejavnik je tudi učinkovitost institucij, saj se posamezniki, ko dobijo vtis, da so policija in sodišča učinkoviti in preganjajo storilce kaznivih dejanj, počutijo varnejše, njihovo zaupanje v te institucije pa se poveča. Prav tako kot dejavnikov zaupanja ne smemo zanemariti vpliva gospodarske in politične krize, zviševanja stopnje korupcije, stopnje kriminalitete na določenem območju in demografskih dejavnikov (spol, starost, zaposlitveni status … ). Pri tej diplomski nalogi smo prišli do sklepa, da je zaupanje v institucije formalnega družbenega nadzorstva pomembno za njihovo delovanje in na splošno za podporo demokratičnemu sistemu. Pomembno je tudi sodelovanje javnosti z institucijami, saj se tako veča njihova učinkovitost, najpomembnejši dejavnik zaupanja pa so izkušnje z institucijami formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: kriminologija, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, policija, sodstvo, legitimnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, diplomske naloge
Objavljeno: 04.12.2013; Ogledov: 1074; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (908,19 KB)

8.
ELEKTRONSKA ZEMLJIŠKA KNJIGA
Irena Čeligo, 2014, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Temeljni predpis na področju zemljiškoknjižnega prava, ki ureja pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami je Zakon o zemljiški knjigi. Skladno s tehnološkim napredkom in informatizacijo sistema ter postopkov, je bil v letu 2011, s sprejetjem novele ZZK-1C, zaključen tudi proces informatizacije zemljiške knjige. Uvedba elektronske zemljiške knjige, uvedba elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, avtomatsko dodeljevanje zadev po celotni državi ne glede na lego nepremičnine, odprava zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba nekaterih novih materialnopravnih pojmov kot sta osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, so nekatere najpomembnejše spremembe. S spremembami, ki jih je uvedla novela ZZK-1C, so postali postopki hitrejši, podatki, ki so vpisani v zemljiški knjigi pa so bolj ažurni in popolni, s tem pa je večje tudi varstvo strank v zemljiškoknjižnem poslovanju.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, zemljiškoknjižni postopek, e-sodstvo, pristojnost sodišča.
Objavljeno: 28.05.2014; Ogledov: 1872; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (584,37 KB)

9.
SPREMEMBE V SISTEMU ZEMLJIŠKE KNJIGE IN NJENO DELOVANJE V PRAKSI LETA 2013
Tamara Habjanič, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovensko zemljiškoknjižno pravo je dolga desetletja delovalo z ustaljenimi pravili, ki so se razvijala od prvih, ročno vodenih zemljiških knjig in se ohranila vse do leta 2011. Nova zakonodajna ureditev tega področja pred 3 leti pa je dobro usidran sistem pravil postavila na glavo. Sprejeli smo sistem elektronske zemljiške knjige in se tako postavili ob bok evropskim državam, ki tovrstno tehnologijo že uporabljajo. Nov sistem je za usklajeno delovanje od zakonodajalca zahteval spremembe materialnega in procesnega zemljiškoknjižnega prava. Spremembe so prinesle veliko novega, dobrega in slabega, predvsem pri uporabi novih pravil v praksi. Pojavile so se težave na celotnem zemljiškoknjižnem področju, ki so sprva močno odmevale v slovenski javnosti, sploh v odvetniških in notarskih vrstah. Ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba »osnovnega pravnega položaja nepremičnine« je bila premišljena poteza zakonodajalca, s katero je ustvaril povezavo med elektronsko zemljiško knjigo in drugimi nepremičninskimi evidencami. Potrebno je bilo prilagoditi še več institutov zemljiškoknjižnega prava, kot so uvedba splošne krajevne pristojnosti, uvedba obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti in še nekaj drugih. Za veliko pozitivno stvar sistema pa se je v tem času izkazal enostaven vpogled v zemljiško knjigo na portalu eZK od doma.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, eZK, portal e-Sodstvo, ZZK-1C, zemljiškoknjižni vložek, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 929; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
SODNI POSTOPKI PRED IN PO LETU 1830 (SODNI RED CESARJA JOŽEFA II. IN FRANCA II. )
Antonio Poštenjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Sodni postopki predstavljajo izjemno široko pojmovno usmeritev samega dogajanja in postopanja pred sodiščem. Sam pojem, vsebina, sam potek, način sojenja, pristojnosti, kazni, sama funkcija sodišča, ter uporaba prava se je skozi zgodovino izjemno spreminjala. Pojem sodnih postopkov opredeljuje pravni terminološki slovar, ki kot "sodne" navaja določena zaključena pravna dejanja ali postopanja pred sodišči, za "postopke" pa pravi, da gre za določen proces ali skupek dejanj. Postopanja pred sodišči ali sodne postopke je potrebno za boljše razumevanje ter neko sistematično obdelavo umestiti v zgodovinsko obdobje. Omeniti je potrebno krvno sodstvo (Blutgericht), ki se je pojavilo šele nekje v poznem srednjem veku, kot oblika sodnih procesov, za katere pa je bilo značilno, da se je odločalo o življenju in smrti obdolženega, ki pa je bil v večini primerov storilec težkih kaznivih dejanj. Za krvno sodstvo je bilo značilno še posebej okrutno mučenje obdolžencev, kar je največkrat pripeljalo do priznanj kaznivih dejanj, nemalokrat pa je bilo priznanje izsiljeno, ter plod nečloveških muk in trpljenj, med samimi mučenji. V tem času je poleg navedenega bila aktualna še tortura (torture), je oblika nasilnega poseganja v pravice posameznika, v psihični in (ali) fizični sferi. Zaradi takratne miselnosti ljudi, ki je visoko cenila priznanje so organi sodnega postopka morali doseči priznanje z kakršnimikoli metodami. Do omilitve teh strahotno krutih postopkov pride leta 1507 s sprejemom Bamberške odredbe, ki omili kruto metodiko in same kazni. Dokončno omilitev pa je s Constitutio Criminalis Carolina upeljal cesar Karel V. Habsburški leta 1532. V letu 1514 je prišlo do podelitve pomembne pravice Ljubljančanom v obliki Malefičnega privilegija, ki jim je omogočal izvrševanje krvnega sodstva v primerih težjih kaznivih dejanj, sodišča pa so tako dobila status privilegiranih deželnih sodišč. Čarovniški procesi in preganjanje čarovnic so še en element srednjeveškega sodstva. Kaznovanje se je razlikovalo v odvisnosti od obtožbe, vendar je Kazenski zakonik Karla V. že podrobno urejal kaznivo dejanje čarovništva, čaranja ali veščarije. Če so bili navedeni dejavniki izpolnjeni je prišlo do zaslišanja in posledično do same torture. Za vodenje samega čarovniškega procesa je bilo potrebno privilegirano sodišče ali pa prisotnost deželnoknežjega krvnega sodnika. Zanimiva je tudi tajnost postopka, ki pozna le javno razglasitev sodbe, brez možnosti pritožbe. Do končnega konca tega sramotnega obdobja zgodovine je prišlo šele s spremembo miselnosti ljudi v času Marije Terezije, ki je čarovništvo "ukinila". Po koncu obdobja čarovništva pridemo do gorskih pravd in gorskega prava, ki je bilo nek skupek pravnih pravil, ki so urejala pravna razmerja na gorah. V primeru nesoglasij je prihajalo do gorskih pravd, sodnih postopkov skupnosti na gori, ki so lahko sodile v premoženjskih, upravnih in manj pomembnih kazenskih zadevah. Deloma novejše obdobje se je začelo z obdobjem pravnega absolutizma in Jožefa II., okrog leta 1700 z razvojem manufaktur. Glavne značilnosti obdobja so pragmatična sankcija ter ustanavljanje različnih upravnih uradov. Jožef II. s svojimi številnimi reformami loči sodstvo od uprave z ustanovitvijo vrhovnega pravosodnega urada, ki je v njegovi dobi postalo prvo tretje instančno sodišče, na katero so se vlagale pritožbe, v primeru, da se stranke niso strinjale z razsodbo, ter so želele vložiti pravno sredstvo. Jožef II. je opisane dogodke nadgradil s sprejemom Zakona o kriminalnih zločinih in kriminalnih kaznih s katerim je uvedel prvo jasno formulacijo načela, da je za kaznovanje potreben naklep in prosta volja, ter pomembno omejil uporabo smrtne kazni. V njegovem zakoniku so se pojavila posebej obdelana kazniva dejanja zoper vladarja in državo. Dodatno pojasnilo in še novejši zakonik je bil sprejet leta 1803 v okviru Zakonika o zločinih in težkih policijskih prestopkih, ki prvi uvede institut olajševalne okoliščine zara
Ključne besede: Krvno sodstvo, Malefični privilegij, Constitutio Criminalis Carolina, Constitutio Criminali Theresiana, Marija Terezija, Jožef II., Franc II., Code penal, ODZ
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 807; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (874,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici