| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Načelo sodniške neodvisnosti v Evropski uniji
Danaja Plohl, 2021, magistrsko delo

Opis: Neodvisnost sodstva predstavlja konstitutivni element načela učinkovitega sodnega varstva, ki izhaja iz skupnih tradicij držav članic in predstavlja splošno načelo prava EU. Učinkoviti sodni sistemi so odločilnega pomena za ohranjanje načela pravne države. Koncept sodniške neodvisnosti je avtonomni pojem prava EU, katerega Sodišče EU deli na tri vidike: zunanji vidik, ki ne dovoljuje nikakršnega zunanjega posredovanja, pritiskov ali vplivov; notranji vidik stoji na ideji absolutne nevtralnosti sodnikov (nepristranskost), ki od sodnika zahteva zgolj objektivnost in enako distanco do strank spora; tretji vidik – načelo neodstavljivosti – je Sodišče EU nedavno izpostavilo v zadevi Poljske, pri čemer je pojasnilo, da se od sodnikov lahko, le pod vnaprej določenimi strogimi pogoji in v cilju legitimnih interesov, zahteva, da predčasno odide iz svojega sodniškega položaja. Po drugi strani pa je ESČP razvilo subjektivno-objektivni test sodniške nepristranskosti, pri katerem lahko vzpostavimo vzporednice z definicijo s strani Sodišča EU. Sodniška neodvisnost je bistvenega pomena tudi pri izpolnjevanju kriterijev za postavitev predhodnega vprašanja po 267. členu PDEU. V Portugues judges primeru je SEU jasno odločilo, da je pogoj neodvisnosti nacionalnih sodišč temeljni pogoj za pravilno delovanje postopka predhodnega odločanja, ki v svoji primarni funkciji zagotavlja polni učinek, enotnost predvsem pa avtonomijo prava EU. Povrhu vsega pa nacionalne določbe držav članic s svojimi procesnimi pravili ne smejo ovirati sodišč pri postavitvi predhodnega vprašanja, saj se v nasprotnem primeru prekomerno posega v samostojnost in neodvisnost sodišč. Trenutno največje polemike se dogajajo na Poljskem in Madžarskem - v dveh državah članicah EU, ki vztrajno kršita načelo pravne države, kar je že bilo ugotovljeno s strani Sodišča EU. V vseh zadevah je Sodišče EU podalo pomembne precedense, ko je pri odločitvah ubralo pristop skozi prizmo načel iz 19. člena PEU v korelaciji s 47. členom Listine EU, ki ščitita načelo sodniške neodvisnosti v okviru načela učinkovitega sodnega varstva. Proti obema država članicama se je povrhu številnih sodnih postopkov sprožil tudi politični postopek. Tako sodni postopek po 258. členu PDEU kot politični postopek iz 7. člena PEU lahko tečeta istočasno. Če se nam v primeru sodnega postopka ponuja direktna pot do Sodišča EU, je potrebno pri političnem postopku doseči visoke pragove, da zadostimo pravnemu standardu »hujša in vztrajna« kršitev vrednot iz 2. člena PEU.
Ključne besede: Učinkovito sodno varstvo, načelo sodniške neodvisnosti, sodstvo, postopek predhodnega odločanja, nacionalna procesna avtonomija, postopki zoper državo članico, načelo pravne države, Poljska in Madžarska.
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 298; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Evropeizacija slovenskega upravnega sodstva
Urška Požlep, 2019, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu je obravnavan institut upravnega spora, ki ga ureja Zakon o upravnem sporu in zagotavlja sodno varstvo pravic in koristi posameznikov nasproti osebam, ki odločajo v upravnem postopku (državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil), kadar ni z zakonom določeno kakšno drugo pravno varstvo. Sodni nadzor nad njihovim delovanjem na prvi stopnji izvaja neodvisno in nepristransko specializirano sodišče, tj. Upravno sodišče RS, na drugi stopnji pa Vrhovno sodišče RS, razen če zakon določa drugače. Za celovito razumevanje pravne ureditve upravnega spora je potrebno obravnavati tudi pravo Evropske unije in EKČP oziroma z njo povezano sodno prakso ESČP. Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala vpeljati pravna pravila EU v svoj nacionalni pravni sistem, posledično so jih vsi organi držav članic pri svojem delu dolžni upoštevati. EU je praviloma izvrševanje prava EU prepustila državam članicam oziroma njihovim pristojnim organom, pri čemer ne praviloma določa, kako mora država članica organizirati svojo lastno upravo in nasploh javno oblast, kar se odraža v načelu nacionalne institucionalne avtonomije. Prav tako je tukaj potrebno omeniti načelo nacionalne postopkovne avtonomije (in njegove meje). Vseeno pa pravo EU vpliva na upravno sodstvo s pomočjo instituta predhodnega odločanja, s katerim Sodišče EU podaja razlago prava EU, pa tudi na druge načine, kot je prikazano v tej magistrski nalogi. Dodatno na slovensko upravno sodstvo vpliva EKČP, predvsem pravica do poštenega sojenja, ki je zajeta v njenem 6. členu. Zaradi kršitve tega člena je bila Republika Slovenija že obsojena zaradi odsotnosti glavne obravnave v postopku pred Upravnim sodiščem in sojenja zaradi nepotrebnega odlašanja.
Ključne besede: upravno sodstvo, upravni spor, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravo Evropske Unije, pravica do poštenega sojenja, Zakon o upravnem sporu
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 502; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Facebook umor - kazensko pravni pregled (analiza primera)
Domen Mirt, 2019, diplomsko delo

Opis: Gre za prvi kazenski primer v Sloveniji, katerega kaznivo dejanje je bilo posneto in »v živo« predvajano na socialnem omrežju Facebook. Nasilni 23-minutni posnetek pretepanja je med Slovenci pritegnil ogromno pozornosti, saj je na spletu vztrajal več kot 13 ur. Čez dan si ga je ogledalo več kot 230 000 ljudi, kar je vzbudilo veliko nastrojenost proti nasilnežema. Žrtev nasilja je dan kasneje v UKC Ljubljana podlegla poškodbam, zaradi česar se je spremenil obtožni predlog iz hude telesne poškodbe v hudo telesno poškodbo s smrtnim izidom. Ker je bil kazenski primer zaradi svoje narave zelo poseben, je bil med sodno preiskavo prisoten v vseh medijih, ki so javnost informirali o spremembah samega primera. Po štirih mesecih sodne preiskave je tožilstvo obtožnico prekvalificiralo v umor, ta pa je ostala nespremenjena do sojenja. Nasilneža sta bila za storjeno dejanje obsojena na zaporno kazen nad 20 let, kar je za slovenske razmere sorazmerno visoka kazen, njuna zagovornika sta za to obtoževala medije, ki bi naj s svojim delom izvrševati posredni pritisk na javnost. Kljub pritožbam obrambe, da je za prekvalificirano obtožnico v postopku in končno izrečeno kazen Okrožnega sodišča v Krškem kriva javnost in njihovi pritiski, tega na Višjem sodišču v Ljubljani niso uvideli. V diplomski nalogi smo zato naredili analizo in preučili, kakšen je lahko vpliv medijev in posledično pritisk javnosti na odločitev o višini izrečene kazni, ter ali je zaradi objavljenega posnetka na spletu to pomenilo nedopusten pritisk na odločitev sodišča. Preverili smo tudi, ali je bil posnetek zaradi instituta privilegija zoper samoobtožbo sploh dopusten dokaz na sodišču ter pojasnili, kakšna je razlika med prvo bremenjeno obtožnico in kasnejšo prekvalificirano, ki ju je bremenila umora. Postavili smo si (nam) zelo pomembno vprašanje, ali/če bi se v samem primeru kaj spremenilo, če nasilneža posnetka ne bi objavila na Facebooku in se uporabniki Facebooka oziroma javnost ne bi neposredno seznanili s samim kaznivim dejanjem oziroma početjem.
Ključne besede: diplomske naloge, Facebook, umor, analiza, mediji, sodstvo
Objavljeno: 10.06.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (540,95 KB)

4.
Precedens v slovenskem pravu
Luka Kreitner, 2018, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovinski razvoj sta se razvila dva velika pravna sistema. Anglo-ameriški pravni sistem temelji na sodniškem pravu in kazuističnem pravnem mišljenju, rimsko-germanski pravni sistem (kontinentalni pravni sistem) pa temelji na kodificiranem pravu in deduktivni pravniški miselnosti. Precedens v anglo-ameriškem pravu velja za formalni pravni vir, nasprotno pa se v rimsko-germanskem pravnem sistemu ustaljeni in enotni sodni praksi, ki velja za šibkejšo obliko precedensa, takšne vloge ne priznava. V zadnjih letih pravnega razvoja, se institut ustaljene sodne prakse vse bolj približuje formalnemu pravnemu viru, v določenih primerih pa kot tak celo učinkuje. Sodna praksa je del prava, prav tako pa je vsakršna koli uporaba prava nujno tudi njegovo ustvarjanje. Sodna praksa pomembno vpliva na odločanje slovenskih sodišč. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustaljene in enotne sodne prakse ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot redna instanca sodstva in Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot ustavna instanca sodstva. Ustavno sodišče se z materialno pravilnostjo odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse ne ukvarja oziroma za to sploh ni pooblaščeno. Ustavno varstvo seže le do procesnih jamstev, kar pomeni, da je potrebno vsak odstop od ustaljene sodne prakse dovolj tehtno obrazložiti. Republika Slovenija je z vključevanjem v mednarodne organizacije in članstvom v Evropski uniji, odprla svoj pravni sistem različnim pravnim vplivom. Odločbe Sodišča EU in postopki predhodnega odločanja veljajo kot neke vrste precedens. Pravni red EU je eden izmed boljših dokazov, da lahko tudi v rimsko-germanski pravni družini vzporedno obstaja obe vrsti formalnih pravnih virov. Pravo EU dokazuje, da je sodba ne samo zaželena, ampak tudi nujna kot formalni pravni vir prava tudi v rimsko-germanskem pravu.
Ključne besede: precedens, enotna in ustaljena sodna praksa, formalni pravni viri, enakost pred zakonom, sodstvo, pravna varnost, sodišče
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1396; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Možnosti uporabe informacijsko - komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku
Sara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Danes nas v moderni družbi informacijsko-komunikacijska tehnologija spremlja na vsakem koraku, uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev jemljemo za samoumevno. Tako tudi na področju pravosodja ni nobene razlike in je zato z vse hitrejšim razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, ta prodrla tudi na področje delovanja sodišč. Pravdni postopek je v Sloveniji urejen z Zakonom o pravdnem postopku, v okviru katerega zasledimo tudi določbe, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev v pravdnem postopku. Informacijsko-komunikacijsko tehnologijo lahko v okviru pravdnega postopka uporabimo v primeru vlaganja vlog na sodišče, pri čemer lahko to storimo elektronsko, sodišča lahko izrabijo tehnologijo kot pripomoček, s katerim ustvarijo elektronski zapisnik ali pa izvajajo dokaze s pomočjo videokonference. Sodišča lahko v postopkih (v primeru nepristojnosti, nudenja pravne pomoči in v postopkih s pravnimi sredstvi) med seboj komunicirajo elektronsko. Sodišče lahko na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku opravlja vročanje pisanj s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Prav tako pa lahko sodišča uporabijo tehnologijo pri svojih končnih odločitvah in jih izdajo v elektronski obliki. S sprejetjem novele E Zakona o pravdnem postopku, pa je v določbe zakona prišlo tudi kar nekaj novosti, ki vlogo informacijsko-komunikacijske tehnologije še povečujejo oziroma ji dajejo še večji pomen, res pa je, da bo potrebno sedaj v praksi oblikovati sistem, ki bo lahko uresničil večjo (popolno) informatizacijo pravdnega postopka. S primerjavo slovenskih in avstrijskih določb, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih sredstev, njuna podobnost ne preseneča, saj se je slovenska pravna ureditev v veliki meri zgledovala po avstrijski ureditvi.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, center za informatiko, e-sodstvo, elektronsko poslovanje, elektronski podpis, ZPP-E, videokonferenca, Avstrija.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 474; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (765,89 KB)

6.
Primerjalna analiza razlik v povezanosti dejavnikov družbenega in ekonomskega razvoja med različnimi homogenimi skupinami držav
Štefan Jelenko, 2016, magistrsko delo

Opis: Potreben pogoj za obstoj vsake razvite ali nerazvite družbe je, da morata biti v njej in z njo v harmoniji v funkciji tudi vladanje in ekonomija. Vendar so bili skozi vso človeško zgodovino prisotni kompleksni odnosi med vladanjem in ekonomijo. V daljni zgodovini je bila ekonomija običajno podrejena vladanju. Na primer Adam Smith in Schumpeter sta analizirala in opozarjala na ta splet okoliščin. V sodobnem času se je to razmerje spremenilo. Ekonomija poskuša prevladati vladanje. Na današnje razmerje med ekonomijo in družbo je poskušal opozoriti in jih teoretično podrobno analizirati na primer North (1990). Kot eno izmed možnosti za uravnavanje današnjega stanja je videl vzpostavljanje neosebnega sistema vladanja družbi in v neosebni tržni družbi izmenjave interesov, storitev in blaga na družbenem, političnem in ekonomskem področju. Toda kako to doseči v realni in vedno kompleksnejši družbi? Po Northu (1990) je edini način v vzajemni izmenjavi in usklajevanju interesov med vsemi dejavniki družbe, združenimi v interesne organizacije, interesne skupine, agencije, in med vsemi vejami oblasti. Za to je potrebna v družbi vnaprejšnja vzpostavitev sistema neosebne pravne države oziroma vladanja, ki omogoča vsem dejavnikom družbe v njihovem vsakdanjem življenju, pri njihovem delu in pri njihovih dejavnostih delovati v skladu z danimi družbenimi normami. Nekateri avtorji so poskušali ta teoretična izhodišča znanstveno preverjati z ekonometričnimi kvantitativnimi raziskavami. V zaključkih njihovih raziskav vsi poudarjajo nujnost prihodnjih poglobljenih raziskav. To je bila spodbuda tudi za našo raziskavo. Izhajamo iz fenomena, da v realnosti današnjega sveta obstajajo različno razvite družbe in različno razvite ekonomije. V razvitejših družbah je večja verjetnost obstoja razvitejših ekonomij. To teoretično izhodišče v naši raziskavi razvijemo v več hipotez o različnih povezavah med kvantitativnimi pokazatelji družbenega in gospodarskega razvoja v skupini bolj ali manj razvitih držav. Za kvantitativno preverjanje hipotetičnih povezav med kazalniki razvoja uporabimo metodi korelacije in parcialne korelacije. Avtorji ti metodi večkrat omenjajo, vendar ju ne uporabljajo. V naši raziskavi ju uporabimo. Pri izbiri empiričnih vzorcev za analizo avtorji običajno izberejo vzorec vseh držav na svetu, ki ga primerjalno analizirajo z manj razvitimi državami. V naši raziskavi smo za določitev empiričnih vzorcev za analizo razlik med skupinama bolj in manj razvitih držav uporabili metodo razvrščanja v skupine po Wardu. Z ekonometrično analizo vzorcev smo ugotovili kvantitativno pomembne razlike v povezanosti med posameznimi pokazatelji družbene in ekonomske razvitosti med bolj in manj razvito skupino držav. Pri skupini razvitejših držav smo uspeli statistično značilno identificirati povezanost razvitosti ekonomije s tremi stebri razvitosti družbe, kot so učinkovitost zakonodajne veje oblasti, učinkovitost sodne veje oblasti in učinkovitost omejevanja korupcije v družbi. Pri manj razviti skupini držav smo uspeli statistično značilno identificirati samo povezavo med učinkovitostjo izvršne veje oblasti oziroma med vladami v širšem pomenu besede in ekonomsko razvitostjo. Vendar ekonomska razvitost skupine manj razvitih držav, merjena z BDP per capita pa je v povprečju za 32-odstotkov nižja od tiste v skupini razvitejših držav.
Ključne besede: ekonomska razvitost, družbena razvitost, glasnost in odgovornost, politična stabilnost, zakonodaja, zakonodajna oblast, vlada, izvršna oblast, sodstvo, sodna oblast, omejevanje korupcije
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

7.
Uporaba (prednosti in slabosti) elektronske zemljiške knjige v praksi
Maja Miklič, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik, skoraj neomejen. Dostop do razno raznih informacij je lažji kot kadarkoli prej, predvsem po zaslugi internetne tehnologije, ki nudi povezavo in interakcijo med ljudmi na način, kot ga doslej še ni bilo. Po zaslugi interneta, ki spreminja svet v globalno vas se spreminja način razmišljanja ljudi. Odpira se nov virtualni svet v katerem je vse mogoče in v katerem imamo dostop do neomejenih količin podatkov. Uporaba interneta in pridobivanje podatkov na način, kot ga le-ta omogoča je postala uporabnikom samoumeven in vedno na razpolago. V diplomski nalogi bom prikazala kako informacijska tehnologija vpliva na razvoj in informatizacijo Zemljiške knjige in zemljiškoknjižnega prava. Z mesecem majem, leta 2011 so se začela uporabljati spremenjena pravila Zakona o zemljiški knjigi. Eden izmed poglavitnih namenov novele ZZK-1C je bila celovita informatizacija vseh poslovnih procesov v zvezi z odločanjem o vpisih v zemljiško knjigo oziroma racionalizacija poslovanja zemljiškoknjižnega sodišča (informatizacija glavne knjige). Z novelo ZZK-1C so se temeljito spremenila nekatera do sedaj veljavna pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Živimo v času napredne informacijske tehnologije, ko je pretok informacij velik. Stari način vodenja zemljiške knjige je povozil čas, in na mestu je bilo, da se je tudi zemljiškoknjižno področje posodobilo, informatiziralo, tako kot so se pred njim že mnoga druga pravna področja. Zemljiškoknjižno pravo v Sloveniji velja za zelo ustaljeno področje, ki ga do leta 2011 niso pretresale velike spremembe in kot se za tako normirano pravno področje spodobi, je nov zakon temeljito posegel v omenjeno področje. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša tako napreden in sofisticiran informacijski sistem je ta hkrati prinesel tudi nove probleme in izzive. Z zemljiško knjigo se slej ko prej sreča vsak državljan, vsaj enkrat v življenju, mnogi povprečni (registrirani) uporabniki so mnenja, da je bila prejšnja ureditev preprostejša, sestava zemljiškoknjižnih izpiskov z listi A, B, C preglednejša in predvsem uporabnikom prijaznejša. Niso bile redke kritike, da se povprečni uporabnik v elektronski zemljiški knjigi (v nadaljevanju e-ZK), ki je začela delovati 1. maja 2011 ni znašel najbolje, saj je novela ZZK-1C ukinila vsem dobro znano sestavo zemljiške knjige. Na tem mestu izpostavljam, da so uporabniku zemljiške knjige na voljo zelo dobrodošla pojasnila k zakonu o zemljiški knjigi prof. Matjaža Tratnika in prof. Dr Renata Vrenčurja, nadalje uvodna pojasnila k ZZK-1 dr. Nine Plavšak. Nova ureditev predstavlja in uvaja veliko novosti na področju zemljiškoknjižnega prava, menim, da predvsem za mlajšo, informacijski tehnologiji naklonjeno generacijo, prav gotovo večino pozitivnih in zelo dobrodošlih. Sistem je odprt zelo širokemu krogu ljudi, ter od njih terja primerno informacijsko opremljenost in znanje. V diplomski nalogi se bom osredotočila na sam informacijski sistem ter predstavila širši vpogled v delo z nepremičninami, ki ga digitalna doba nudi. Na spletu lahko danes najdemo veliko različnih portalov, ki nudijo podatke o nepremičninah. Samo iskanje teh informacij je v veliki večini brezplačno, od uporabnika se zahteva le, da se registrira z uporabniškim imenom in geslom. Danes je na voljo veliko inštrumentov s katerimi se pridobi vpogled na trg nepremičnin. Razni spletni portali so uporabniku v veliko pomoč pri pridobivanju podatkov o nepremičninah, nekateri so tehnološko zelo dovršeni. Zemljiška knjiga kljub vsemu ostaja zlata krona zemljiškoknjižnega prava in kot taka edina zanesljiva in kredibilna evidenca, ki pa je v koraku s časom oziroma tehnološkim razvojem. Elektronska zemljiška knjiga zasleduje svoj namen in na podlagi sprememb in dopolnitev nadalje zasluženo nosi ime javna, morda bolj kot kadarkoli doslej.
Ključne besede: : elektronska zemljiška knjiga, ZZK-1C, Center za informatiko, e-sodstvo, spletni portal.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 920; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (614,56 KB)

8.
OKRAJNO SODIŠČE PTUJ V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Nina Kirbiš, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Okrajno sodišče Ptuj v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prikazuje delovanje pravosodnega sistema, tako na kazenskem kot na civilnem področju, v obdobju neposredno po koncu prve svetovne vojne, v Kraljevini SHS ter vse do nastanka Kraljevine Jugoslavije. V obdobju med leti 1918–1929 se je na območju današnje Slovenije zvrstilo kar precej sprememb. Najpomembnejša med njimi je bila ta, da smo s prelomnim letom 1918 postali del nove politične in državne tvorbe in se za zmeraj poslovili od okov Avstro-Ogrske. Posledica novega obdobja se je pričela kazati tudi na področju prava in sodnega sistema, predvsem na področju kazenskih zadev. V praksi in ustavi uporabljeni avstrijski kazenski zakonik je dobil novega »partnerja«, in sicer določila IX. in X. poglavja t.i. srbskega Kazenskega zakonika so se v obdobju Kraljevine SHS pričela uporabljati tudi pri nas. Vpliv srbske nadvlade se je pričel kazati tudi v pravni terminologiji in določitvi drugih vrst kazenskih deliktov s predrugačenimi kaznimi. Civilno pravo v tem obdobju ni doživelo velikih sprememb, saj je bil v uporabi Obči državljanski zakonik (ODZ), ki je zaradi poglobljenega in razvejanega vpogleda v civilne zadeve še danes posredni vir in nepogrešljiv dokument pri preučevanju civilnega prava. V sodni praksi Okrožnega sodišča Ptuj se so se tako med leti 1918−1929 v kazenskih zadevah uporabljala določila že prej uveljavljenega avstrijskega Kazenskega zakonika z novimi uveljavitvami in dopolnitvami s srbskim kazenskim sistemom. Na civilnosodnem področju pa so se uporabljale, z nekaterimi izjemami, v celoti določbe in zakoni iz ODZ-ja. Treba je poudariti, da je bilo tako število kazenskih deliktov kot civilnih obravnav sorazmerno veliko, kar gre pripisati travmatičnim povojnim letom in nastanku družbene, politične, moralne in tudi psihološke krize.
Ključne besede: Država SHS, Kraljevina SHS, Okrajno sodišče Ptuj, kazensko pravo 1918−1929, avstrijski Kazenski zakonik, srbski Kazenski zakonik, sodni proces, civilno pravo 1918−1929, Obči državljanski zakonik, zakonodaja in sodstvo.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 1366; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

9.
Zrelost poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu
Mirko Malešič, 2016, magistrsko delo

Opis: Vse več organizacij spoznava, da je v današnjem času pravilna, pregledna in pravočasna informacija ter znanje o notranjih in zunanjih dejavnikih poslovanja ključnega pomena. Takšen dostop do informacij omogoča poslovno obveščanje, ki je običajno sestavljeno iz podatkovnega skladišča z ETL procesom in programsko opremo (platformo) za izvajanje poizvedb, analiz, pregleda in tudi napovedi poslovanja. Pri tem slovensko sodstvo ni nobena izjema in se je zaradi zmanjševanja sodnih zaostankov, boljšega kadrovskega pregleda nad poslovanjem ter izpolnjevanja drugih zakonskih zahtev po izdelavi raznih statističnih poročil, odločilo za uvedbo podatkovnega skladišča in poslovnega obveščanja. Zrelost na področju poslovnega obveščanja v organizaciji se ugotavlja na podlagi zrelostnega modela, kjer se na podlagi uvrstitve v ustrezno hierarhično stopnjo ugotavlja stanje na področju poslovnega obveščanja. Na podlagi petih največkrat omenjenih modelov zrelosti (CMM, AMR, Gartner, HP, TDWI) smo razvili lasten stopenjski zrelostni model za ugotavljanje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Da bi lahko razvili svoj sistem zrelosti se je bilo potrebno seznaniti z evolucijo, zgradbo, gradniki in značilnostmi poslovnega obveščanja, ter z njegovimi vplivi ter koristmi za organizacijo s poudarkom na Kimball-ovem modelu uvedbe poslovnega obveščanja. Prav tako pa je bilo potrebno opraviti analizo in sintezo največkrat uporabljenih petih modelov zrelosti. Na podlagi razvitega stopenjskega modela zrelosti s petimi stopnjami in petimi dimenzijami, smo razvili tudi vprašalnik za ugotavljanje tehnične stopnje zrelosti in vprašalnik za ugotavljanje platformske stopnje zrelosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu. Oba vprašalnika sta služila kot osnova za kvalitativno raziskavo primera tehnične in platformske zrelosti v slovenskem sodstvu. Poleg tega smo predpostavili, da bi poslovno obveščanje v realnem času še dodatno pripomoglo k večji kakovosti poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu, to je k še hitrejši odpravi zaostankov. Pri tem se je večina udeležencev raziskave sicer strinjala s trditvijo, da bi pohitrili pridobivanje informacij iz platforme poslovnega obveščanja, vendar obstoječi sistem zaradi narave pravnih postopkov zadošča, uvajanje pa bilo tudi povezano z precejšnimi dodatnimi stroški. Torej ta teza ni potrjena. Raziskava pa je v nadaljevanju potrdila tezo, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je optimalni, stopnji tehnične zrelosti stopenjskega modela. Prav tako pa je potrdila, da se poslovno obveščanje v slovenskem sodstvu nahaja na tretji, to je na optimalni platformski stopnji poslovnega obveščanja v slovenskem sodstvu.
Ključne besede: ETL proces, skladišče podatkov, poslovno obveščanje, zrelostni model, stopnja zrelosti, slovensko sodstvo
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 898; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

10.
Smrtna kazen v obdobju cesarice Marije Terezije
Maša Šafarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Smrtno kazen so si ljudstvo, cerkev in oblast skozi vrsto obdobij razlagali na različne načine in jo vzporedno z njihovo miselnostjo tudi izvajali. Pravna zgodovina nas tako docela podrobno seznanja s številnimi bolj ali manj nehumanimi in grozljivimi pristopi pri kaznovanju storilcev kaznivih dejanj. Čeprav za sedanji čas nesprejemljiv način kaznovanja, je takrat takšna vrsta kazni imela velik pomen kot tudi vpliv. Zločin je bil osrednja točka, ki je zahtevala pokoro, zastraševanje in kaznovanje, kateri je sledilo maščevanje v obliki grozljive javne usmrtitve, ki je bila v poduk ljudstvu. Na tak način so »osveščali« morebitne delikvente kaj sledi v primeru storitve kaznivega dejanja in jih tako posredno odvračali od takšnih dejanj. Take vrste dejanj, ki so posegala v človekovo telo, so takratni nasprotni označevali z barbarstvom. Vendar moč in želja po mučenju in nasilju nista ugasnila in pridih zgodovine ostaja marsikje po svetu še danes. Smrtni kazni tako ni bilo videti konca, saj se ji še dolgo niso imeli namena odpovedati. Bili so mnenja, da se lahko le z kaznovanjem zločina z grozljivim javnim razkazovanjem (le-to je bilo stalnica kaznovalnega vsakdana) doseže pravica. Vendar je v 18. stoletju že bilo moč zaznati določeno popuščanje kaznovanju v primerjavi s 16. in 17. stoletjem. Pomemben mejnik za takraten nadaljnji razvoj v kazenskem pravu je bilo krvno sodstvo. Krvno kazensko sodstvo so tako zaznamovale številne usmrtitve, med katerimi sta prevladovali smrtni kazni v obliki obglavljenja in obešanja. Namen takšnega načina izvajanja sankcij v primeru kaznivih dejanj je bil v zagotovitvi ohranjanja oblasti, ki je predstavljala moč in božjo pravičnost. Veliko vlogo k takšnemu postopanju je imelo tudi zanimanje javnosti. Javna usmrtitev je bila edina, ki je temeljito in nazorno prikazala izvršitev te kazni. Okrutna oblika nasilja nad človeškim telesom je bila zelo nadrobno prikazana, saj je s tem vzporedno sporočala bodočim storilcem posledice njihovega dejanja. S časoma so začeli dajati velik pomen priznanju storilca (confessio regina probationum), velikokrat pa so posegali tudi po torturi. Šele z Bamberško odredbo iz leta 1507, ki je sprejela določene spremembe, so se nekoliko omilile zelo krute in nečloveške kazni ter same metode izvajanja. Cesar Karel V. Habsburški pa je z letom 1532 objavil kazenski zakonik in postopnik, s katerim je vpeljal dokončno omilitev kazni, ki je po njem dobil ime Constitutio Criminalis Carolina (CCC). Pred cesarico Marijo Terezijo se je tako za poenotenje pravnega reda zavzemal prav on. Vendar so sprejemom Karoline posamezne dežele kljub tem še naprej razsojale na svoj način. Še naprej je bil v uporabi Malefični red, ki ga je predpisal cesar Maksimiljan leta 1514. Leta 1769 je terezijansko obdobje zaznamoval sprejem novega kazenskega zakonika cesarice Marije Terezije, Constitutio Criminalis Theresiana (CCTh). Pomembna novost le-tega je bilo poenotenje kazenskega reda za vse dedne dežele. Vendar se je pravica še vedno izkazovala z izživljanjem nad telesi storilcev kaznivih dejanj in kljub temu, da je cesarica Marija Terezija veljala za reformatorko in razsvetljenko, ni odpravila te krute oblike kazni. Cesarica Marija Terezija je tako obdržala inkvizicijsko maksimo, torturo in krute kazni. Tortura je bila do podrobnosti normirana, z natančnimi risbami in merami so bila predpisana mučilna orodja, le samovolja je bila nekoliko omejena. Tako je bil zakonik Theresiana veliko razočaranje za takratne razsvetljence, ki so nasprotovali barbarskemu mučenju teles in se zavzemali za bolj civilizirane kazni. Bistvenega pomena po Theresiani je bilo priznanje obtoženca, vendar do tega niso zmeraj prišli pa lahki poti. Sodna praksa je tako razvila tri faze postopka priznanja dejanja. Prva faza je imela zastraševalni učinek obsojenca. Rabelj je pred morebitnim storilcem kaznivega dejanja nazorno razstavil mučilne pripomočke h katerim je sledilo pojasnilo uporabe teh instrumentov.
Ključne besede: Krvno sodstvo, tortura, Constitutio Criminalis Carolina, Constitutio Criminalis Theresiana, cesarica Marija Terezija, Cesar Jožef II., Cesare Beccaria
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 869; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici