| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli
Laura Rožman, 2018, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Ključne besede: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 16.10.2018; Ogledov: 844; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

2.
Uporaba filma za poučevanje zgodovine v srednji šoli
Dejan Preradović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem raziskal, kako lahko učitelj pri poučevanju zgodovine v srednji šoli uporabi film kot učni pripomoček. S pomočjo literature sem raziskal prednosti in slabosti filma kot učnega pripomočka in filma kot učnega pripomočka pri poučevanju zgodovine. Predstavil sem tudi koncept medijske pismenosti in kako lahko učitelji učencem pomagajo, da postanejo pri ogledu zgodovinskih filmov bolj kritični gledalci in kako jim bodo ta znanja koristila, tudi ko s šolanjem zaključijo. V drugi polovici naloge pa sem pripravil nekaj praktičnih primerov – identificiral sem izseke iz zgodovinskih filmov, ki jih lahko učitelj uporabi pri poučevanju zgodovine in predstavil, kako bi jih lahko učitelj pri pouku uporabil.
Ključne besede: zgodovina, film, sodobni pouk, medijska pismenost, učni pripomoček.
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 801; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
METODA DEBATE PRI POUKU SOCIOLOGIJE V SREDNJI ŠOLI
Tanja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednji namen magistrskega dela je, da se metodo debate preuči kot sodoben pristop k učenju in poučevanju. Podrobneje smo raziskali, kako metoda debate vpliva na razvijanje višjih kognitivnih ciljev, na aktivnost in motivacijo dijakov in dijakinj pri pouku sociologije v srednji šoli. V teoretičnem delu smo predstavili dosedanje teoretične izsledke o debati kot metodi sodobnega načina poučevanja in učenja. Analizirali smo učne cilje in didaktična priporočila pri predmetu sociologija v okviru gimnazijskega izobraževanja. Našteli smo primere uvajalnih debatnih metod in debatnih formatov, primernih za uporabo pri pouku sociologije. Izhodišče za naše raziskovanje je bila študija primera, ki smo jo izvedli na II. gimnaziji Maribor. V ta namen smo načrtovali in izvedli učni proces sociologije s pomočjo metode debate. Izvedena raziskava temelji na metodi sistematičnega opazovanja dijakov, ki so bili v vlogi poslušalcev oz. v vlogi debaterjev, metodi anketiranja in intervjuja s profesorico sociologije. S primerjavo rezultatov smo ugotovili, da deluje metoda debate na dijake in dijakinje motivacijsko in da povečuje njihovo učno aktivnost. Debata omogoča, da razvijajo znanja in spretnosti na višjih taksonomskih ravneh po Bloomovi in Marzanovi taksonomiji.
Ključne besede: metoda debate, pouk sociologije, sodobni modeli poučevanja, učna aktivnost, motivacija, višji taksonomski cilji
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1033; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
ANTIKA V SODOBNEM POUKU ZGODOVINE
Lucija Jagodič, 2016, diplomsko delo

Opis: Antika je v zgodovini čas, kjer se rodijo pravljice, začnejo se vzporednice z današnjim načinom življenja. Od tod izvira ogromno materialnih ostankov, ki nas popeljejo v čas Grkov in Rimljanov. Menim, da je ravno pri tej temi učitelju omogočena uporaba prav vseh sodobnih metod, ki učenca vključijo v pouk, da ga sooblikuje oziroma soustvarja. Učenci morajo namreč sami priti do spoznanj in ugotovitev, saj je tako znanje resnično pridobljeno. Med sodobnimi metodami so zelo pomembne tudi medpredmetne povezave, s katerimi učenca še bolj pritegnemo k usvajanju učne snovi. Pri pregledu osnovnošolskih učbenikov sem ugotovila, da je tema antika slikovito obarvana, učencem je na voljo slikovno in materialno gradivo. Slednje je velikokrat kar v bližini njihovega doma. Namen diplomskega dela je tako predstavitev sodobnega pouka zgodovine v primerjavi s preteklostjo kot predstavitev sodobnih učnih enot, ki so predstavljene na praktičnih primerih urnih učnih enot.
Ključne besede: antika, sodobni pouk, didaktične strategije, viri, Grki, Rimljani.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
PRIBLIŽAJMO UČENCEM ZGODOVINO
Monika Črešnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Približajmo učencem zgodovino so predstavljene možnosti, kako učencem 9. razredov osnovne šole približati teme, s katerimi se srečajo pri pouku zgodovine v 9. razredu. Ena izmed teh možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine je obisk muzeja, kjer se srečajo s kulturno dediščino, obenem pa se učijo samostojnega dela in razmišljanja. Opisan je pouk zgodovine v osnovni šoli nekoč in danes. Tako lahko vidimo, kako se je pouk zgodovine skozi desetletja spreminjal in izboljševal. Danes se pri pouku uporabljajo informacijska tehnologija in sodobne učne metode. Predstavljen je Muzej narodne osvoboditve Maribor in z njim povezana metoda dela. S konkretnim primerom učne priprave, ter učno-delovnim listom vezanim na ogled razstave, želimo prikazati, kako lahko učitelj izpelje pouk zgodovine izven učilnice. Z vprašalnikom, vezanim na obisk muzeja, smo učitelje mariborskih osnovnih šol povprašali, kako se pripravljajo na obisk muzeja, kako obisk poteka in kako poteka delo v šoli po obisku muzeja. Ugotovili smo, da tako učitelji, kot učenci muzej zelo radi obiščejo, vendar se srečujejo s težavo dragih vstopnin, ki jim onemogočajo večkraten obisk muzejev. Z zgodovinskimi viri prve roke pa želimo prikazati, kako lahko učitelj s pričevanji preživelih drugo svetovno vojno popestri pouk zgodovine v 9. razredu.
Ključne besede: sodobni pouk, 9. razred, obisk muzeja, kulturna dediščina, informacijska tehnologija, zgodovinski viri prve roke
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 723; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre
Aleksandra Šumanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je predstaviti ekskurzijo kot sodobno metodo izvajanja pouka zgodovine, in le-to konkretizirati na osnovi zgodovinskega potenciala vasi v istrskem zaledju. Predstavljena je teoretična zasnova sodobnega znanja, poučevanja in učenja zgodovine, ter pomembnost sodobnih učnih oblik, metod in načinov dela pri pouku zgodovine. V okviru ekskurzije je predstavljeno terensko delo ter pomen terena za pouk zgodovine, možne vsebine in objekti preučevanja, ter viri, s katerimi se srečujem pri izvedbi ekskurzije. Opredeljen je pojem ekskurzije, opisan pomen, naloge in vzgojno-izobraževalni cilji le-te. Predstavljena je organizacijska struktura ekskurzije in vrste ekskurzij, ki jih lahko učitelji izvajajo. Podan je geografski opis in splošni zgodovinski oris Istre, po zgodovinskih obdobjih, ter narejen izbor vasi, ki didaktično in vsebinsko sovpadajo z izvedbo ekskurzije. Ekskurzija v zaledje Slovenske Istre je konkretizirana na šestih vaseh, in sicer na vasi Hrastovlje, Kubed, Gračišče, Sočerga, Brezovica pri Gradinu, Abitanti, ter na njihovih ogledih. V ta namen so bili za vsako ogledno točko oblikovani učni listi. Skupek vsega omogoča večjo aktivnost učenca, s katero lažje oblikuje svojo miselno strukturo, interpretacijo podatkov in zgodovinsko mišljenje, ter oblikuje pozitiven odnos do kulturne dediščine.
Ključne besede: sodobni pouk, ekskurzija, Istra, kulturna dediščina
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1113; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

7.
PORTFOLIO IN FORMATIVNO SPREMLJANJE DOSEŽKOV UČENCEV NA PRIMERU JUŽNE AFRIKE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Bevc, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se ukvarjamo s problematiko udejanjanja ciljev sodobne šole v procesu učenja in poučevanja. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del predstavlja teoretični okvir, ki je podlaga za izvedeno raziskavo Vpeljava kombinacije formativnega spremljanja in portfolia v pouk geografije, podrobno predstavljena v drugem delu magistrske naloge. V teoretičnem okvirju naloge smo na osnovi deskriptivne metode analizirali nove pristope k izobraževanju in s pomočjo že izvedenih raziskav ugotavljali prednosti in slabosti le-teh. Pri tem smo se osredotočili na izbrano strokovno gradivo, ki se ukvarja s formativnim spremljanjem in portfoliem. V okviru raziskave je bil v šolskem letu 2014/2015 izveden pouk geografije z učenci osmega razreda. Za namen pouka smo načrtovali izdelavo gradiv, izvedbo in evalvacijo raziskave Vpeljava kombinacije formativnega spremljanja dosežkov učencev in portfolia v pouk geografije na primeru Južne Afrike pri pouku geografije v osnovni šoli. Z raziskavo smo dokazali, da imajo sodobni koncepti znanja pozitivni vpliv na učence v smislu razvijanja spretnosti in veščin.
Ključne besede: Portfolio, formativno spremljanje, sodobni koncepti znanja, pouk geografije.
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 2376; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

8.
PODRUŽNIČNE ŠOLE V SLOVENIJI IN NJIHOV POMEN ZA OHRANJANJE KRAJEV
Andreja Širec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali podružnične šole v Sloveniji, saj jih je pri nas kar nekaj, čeprav njihovo število z leti upada. V teoretičnem delu diplomskega dela smo najprej na kratko predstavili začetke podružničnih šol v Sloveniji, nato smo se osredotočili na podružnične šole v Sloveniji danes, na njihove posebnosti, kot je kombinirani pouk, predstavili smo še njihove prednosti in slabosti. Dotaknili smo se sodobnih problemov podružničnih šol, osredotočili smo se predvsem na njihovo ukinjanje. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili položaj in pomen podružničnih šol za kraj, v katerem delujejo, ter njihovo sodelovanje z okoljem. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji podružničnih šol iz različnih regij Slovenije. Namen empiričnega dela je bil predstaviti pouk in dejavnosti ob pouku na podružničnih šolah, osvetliti sodelovanje med učitelji ter osebno zadovoljstvo učiteljev. Želeli smo spoznati odprtost podružničnih šol navzven, njihovo sodelovanje z okoljem in ugotoviti, kako, če sploh, izvajajo medgeneracijsko sodelovanje. Za konec smo želeli predstaviti položaj in pomen podružničnih šol za kraj, v katerem delujejo, ter ugotoviti morebitne posledice, ki bi jih prineslo ukinjanje podružnic. Pri tem smo preverjali obstoj razlik glede na delovno dobo učiteljev. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da sta najbolj priljubljeni obliki pouka na podružnicah individualna oblika pouka ter delo v dvojicah, pri metodah pa metodi razgovora in razlage. Od učnih pripomočkov učitelji najpogosteje uporabljajo didaktične igre in druge didaktične pripomočke. Večina učiteljev na podružnicah izvaja interesne oziroma prostočasne dejavnosti, najpogosteje se izvaja literarne in druge družboslovne dejavnosti. Sodelovanje in komunikacija s kolektivom ter osebno zadovoljstvo na podružničnih šolah je dobro. Večina učiteljev sodeluje na prireditvah v kraju, veliko jih sodeluje še na drugačne načine. Pogostost izvajanja medgeneracijskega sodelovanja je dobra. Večina učiteljev meni, da je podružnična šola za kraj zelo pomembna. Učitelji menijo, da bi se z ukinitvijo podružnic zmanjšalo kulturno življenje kraja.
Ključne besede: podružnične šole, kombinirani pouk, sodelovanje, sodobni problemi, ukinjanje podružničnih šol, pomen za kraj.
Objavljeno: 14.04.2014; Ogledov: 3047; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (790,22 KB)

9.
Uporaba izobraževalne tehnologije za oblikovanje učiteljevega razrednega delovnega mesta
Damjan Erhatič, 2013, diplomsko delo

Opis: Učna sredstva in pripomočki so zmeraj bili del pouka in skoraj ni učitelja, ki bi pouk izvajal brez njih. Skozi zgodovino se pojavijo različni načini učenja in poučevanja. Do pomembne prelomnice pride s pojavom informacijsko komunikacijske tehnologije, ko se izbor učnih sredstev in pripomočkov poveča. Pouk, ki vključuje sliko, video in zvok, je za učence veliko bolj zanimiv in lažje pridobimo njihovo pozornost. Tako si skoraj več ne znamo predstavljati pouka brez računalnika ali interaktivne table. Pri pojavu novih učnih sredstev in pripomočkov pa je potrebno tudi raziskovanje njihovih učinkov. V več raziskavah je bilo ugotovljeno, da je pouk, ki temelji le na uporabi table in govora, manj učinkovit kot pa če uporabimo sodobne učne pripomočke. Učna sredstva in pripomočki, ki jih učitelji poznajo in uporabljajo že dalj časa (table, grafoskop, diaprojektor, televizija, radio in ostali), so še zmeraj v uporabi, vendar jih nadomeščajo nova in izboljšana učna sredstva in pripomočki. Načrtovanje novega učnega pripomočka zahteva veliko vloženega dela, idej in sodelovanja z različnimi izvajalci. Interaktivni kateder združuje več lastnosti, ki jih opredeljuje sodobni pouk. Omogoča uporabo računalnika, brskanje po spletu, predvajanje slik, videa in zvočnih posnetkov, dostopanje do skupnih map in datotek, uporabo spletne verzije dnevnika in redovalnice, uporabo programske opreme, ki je namenjena za interaktivne table. Z uporabo tehnologije na dotik se še bolj približamo sodobnim tehnološkim trendom, ki so trenutno glavni indikatorji in smernice razvoja v tehnologiji. Ta tehnologija na dotik tudi zamenja klasično uporabo interaktivne table in jo prikaže na povsem nov način. Uvajanje uporabe interaktivnega katedra ni bilo zahtevno, saj je vsa tehnologija učiteljem že dobro znana, na voljo so jim le nove možnosti uporabe.
Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, učna sredstva, učni pripomočki, sodobni pouk, interaktivni kateder
Objavljeno: 21.03.2013; Ogledov: 1888; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

10.
METODA DELA NA TERENU: OGLED MUZEJA, GALERIJE, ARHIVA
Barbara Ajdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Metoda dela na terenu: ogled muzeja, galerije, arhiva je predstavljena ena izmed možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine. Učenci se na terenu seznanijo s kulturno dediščino, hkrati pa se navajajo na samostojno delo in razmišljanje. Opisane so značilnosti sodobnega pouka zgodovine, nato pa metoda dela na terenu; vloga terena, načrtovanje, organizacija in specifične razmere pri izvajanju terenskega dela. Predstavljeni so muzeji, galerije in arhivi kot viri poučevanja zgodovine in s tem povezane oblike in metode dela, učna načela, vzgojne vrednote, učno-delovni listi kot osnovna oblika pedagoških dejavnosti v teh institucijah in primeri nalog vezanih na muzeje, galerije in arhive ter njihovo ovrednotenje. S konkretnimi primeri učnih priprav, ki smo jih pripravili za ogled Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Narodne galerije in Pokrajinskega arhiva Maribor, ter učno-delovnimi listi vezanimi na ogled teh ustanov, želimo prikazati, kako lahko učitelj zgodovine v osnovni šoli izpelje pouk na sodobni način izven učilnic, saj je tak način dela učencem zanimivejši, zanimanje za zgodovino večje, pouk pa kakovostnejši.
Ključne besede: Sodobni pouk, delo na terenu, kulturna dediščina, muzeji, galerije, arhivi.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1975; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici