| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VODENJE V SODOBNIH ORGANIZACIJAH
Eneja Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Spremembe, globalizacija, e-poslovanje, telekomunikacije in virtualni svet povzročajo okolje, v katerem se morajo organizacije neprestano in hitro prilagajati trgu. Kultura sodobne organizacije temelji na nenehnem pridobivanju, izmenjavi in implementaciji znanja. Zaposleni čutijo pritiske in trende, ki jih silijo, da se prilagodijo novim načinom dela. Od managerjev pa takšne razmere zahtevajo vrsto sposobnosti in znanj, da lahko vodijo organizacijo. Sodobne organizacije potrebujejo samozavestne in sposobne vodje ter opolnomočene zaposlene, ki jih povezuje odprt sistem komuniciranja. Sodoben vodja je oseba, predana svojemu delu, dobrim medčloveškim odnosom organizaciji, zaposlenim, zvesta vrednotam, je samodisciplinirana, in ima jasno vizijo, kam vodi organizacijo. Veliko časa namenja svojim zaposlenim, saj se zaveda moči, ki jo prinaša znanje in spretnosti posameznikov k skupnemu napredku organizacije. Vodja je oseba, ki s svojimi lastnostmi, sposobnostmi, z znanjem in s stilom vodenja vpliva na klimo v organizaciji; je ključna oseba za uresničevanje strategije in uspeh organizacije. Kot smo spoznali v našem diplomskem delu, postaja vodenje vse pomembnejša funkcija managementa. Managerji, vodje imajo pri tem pomembno nalogo, ki od njih zahteva poznavanje bistvenih managerskih vsebin, kot sta ravnanje z ljudmi in znanjem. V ospredje prihaja vodenje kot tisti del managementa, v katerem managerji z vizijo in navdihovanjem dosežejo, da jim zaposleni sledijo v želeni smeri.
Ključne besede: vodenje/sodobni management/komunikacija/motivacija/čustvena inteligenca/slovenski management  
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 1934; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

2.
UDEJANJANJE UČEČE SE ORGANIZACIJE - MODEL FUTURE-O
Tina Mesarec, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj vsake sodobne organizacije je poslovati uspešno in svojo konkurenčno prednost ohraniti tudi v prihodnosti. Pojavlja se vprašanje, kako ob vse večji globalizaciji gospodarskega prostora in vse večjih zahtevah potrošnikov to tudi doseči. Odgovor leži v pristopu h konceptu učeče se organizacije, ki je v zahodni Evropi in ZDA že dobro znan. Koncept učeče se organizacije ne predstavlja samo drugačnega odnosa do znanja v podjetjih, temveč korenito posega v samo organizacijo, način vodenja in način razmišljanja celotnega podjetja. V njej ima management vlogo mentorja, svetovalca, spodbudnika novih idej in inovativnosti. Učeča se organizacija temelji na višji organizacijski kulturi, drugačnem načinu komuniciranja, drugačnem ravnanju z znanjem in predvsem na spoštovanju slehernega zaposlenega. Zaposleni poznajo poslanstvo svojega podjetja, so zavezani k skupnim ciljem in strategiji. Še več, strategijo ustvarjajo skupaj. Tukaj za vertikalno hierarhijo, izpolnjevanje ukazov in kontrolo sleherne izvedene aktivnosti ni prostora. Učeča se organizacija ima v svojih vrstah samozavestne ljudi, ki svoje delo opravljajo v skupinah, obenem pa samostojno in dogovorno, zato ne potrebujejo nadzora od zgoraj, pripravljeni so se nenehno izobraževati in svoje znanje deliti z drugimi. S pomočjo znanja vseh zaposlenih učeča se organizacija ustvarja novo, njej lastno organizacijsko znanje, ki je osnova za napredek in njen poslovni uspeh. Zaposleni v učečih se organizacijah, so visoko motivirani in za svoje dosežke nagrajeni.
Ključne besede: Učeča se organizacija, timsko delo, učenje, model implementacije, FUTURE-O, sodobni management, osebnostni razvoj, opolnomočenje zaposlenih, prenos kompetenc, motiviranost.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3278; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
SODOBNI TRGI IN INOVATIVNI PRISTOPI K VODENJU PODJETIJ
Marko Kavzar, 2012, magistrsko delo

Opis: Teoretični del magistrskega dela predstavljajo prva tri poglavja. V tem delu sem s pomočjo domače in tuje literature opredelil osnovne pojme (kompleksnost, fleksibilnost, ustvarjalnost in mehke veščine managerjev), ki so pomembni za pravilno razumevanje postavljenih hipotez. Ker v magistrskem delu opisujem inovativne pristope vodenja podjetij, sem opredelil tudi pojme v invencijsko-inovacijskem managementu. V tem poglavju sem predstavil inovativno družbo, ki zajema tistih 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki so zato najbogatejši. V njihovih podjetjih in drugih organizacijah – kot poslovnih sistemih – prevladuje inovativno poslovanje. Takšna podjetja morajo zato voditi inovativni managerji, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost vseh zaposlenih. Teoretične vidike managementa in vodenja opisujem ob koncu teoretičnega dela v tretjem poglavju magistrskega dela. Empirični del magistrskega dela obsega prav tako tri poglavja. S pomočjo najnovejše IBM-ove globalne študije, v kateri je sodelovalo več kot 1500 predsednikov uprav in generalnih direktorjev iz 60 držav ter 33 industrijskih panog vsega sveta, sem opisal lastnosti sodobnih trgov ter podal predloge, kako lahko z inovativnim vodenjem pridemo do konkurenčne prednosti. Ugotovil sem, da je sedanje okolje bistveno bolj nestanovitno, negotovo in kompleksno. Kompleksnost okolja se bo po mnenju anketiranih direktorjev v naslednjih petih letih še povečala. Takšnega mnenja je bilo 79 odstotkov anketiranih direktorjev iz IBM-ove globalne študije. V magistrskem delu tudi ugotavljam, da je za uspešno vodenje podjetja v nestanovitnem, negotovem in vedno bolj kompleksnem okolju potreben ustvarjalni vodja, ki ima razvite mehke veščine. Tako je kar 60 odstotkov anketiranih direktorjev iz IBM-ove globalne študije izbralo ustvarjalnost, kot najpomembnejšo lastnost, ki jo mora imeti direktor pri vodenju podjetja v sodobnem poslovnem okolju. Ustvarjalnost je tako osnova za inovativnost in stalno nove izume. S temi ugotovitvami se strinjajo tudi števili drugi avtorji, katerih mnenja sem povzel v magistrskem delu. V zaključku magistrskega dela še ugotavljam, da se je potrebno na vsako ponujeno priložnost v sodobnem gospodarskem okolju odzvati hitro, za kar pa je potrebna fleksibilnost celotne organizacije.
Ključne besede: kompleksnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, mehke veščine, vodenje, management, inovativni vodja, inovativni manager, sodobni trgi
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 1518; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici