| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Likovni izraz magijsko-religioznega obnašanja praljudi
Tadeja Vraber, 2009, diplomsko delo

Opis: Že od začetkov je ritual predstavljal pomembno iztočnico v razvoju človeka, kot da je v ponavljanju dejanj pračlovek iskal uteho in pristan nasproti nepredvidljivi naravi. Danes ni nič drugače. Vsakdanja ritualna opravila nam vlivajo občutek varnosti in pomiritve, ki je v vsakodnevnem vrvežu tako dobrodošla. Ni dvoma, da so med modernim človekom kamene dobe Homo sapiens sapiens-om in današnjimi ljudmi, ostale določene povezave. Na eni strani iščemo varnost v nespremenljivem ritmu vsakdanjih opravil, na drugi strani pa smo nenehno nezadovoljni, saj nas preganja želja po preseganju danega, po razumevanju neznanega in nedoumljivega, vera v nekaj boljšega. Kot pračlovek se še danes borimo, da premagamo svojo temeljno nepotešenost na tem planetu. Pri tem nam uspešno pomagata tako religija kot umetnost, ki nemara izhajata obe iz istega vira: rituala. Povsem jasno je, da imata skupne korenine. Vendar se znanstveniki še vedno prepirajo, kaj je bilo prej religija ali umetnost. In še drugače: ali je sploh mogoča umetnost, ki ni v (takšnem ali drugačnem) razmerju z religioznim v človeku?
Ključne besede: Prazgodovina, prazgodovinska svetišča (jame in votline), jamsko slikarstvo, prenosna umetnost, ritual, šamanizem, sodobna umetnost.
Objavljeno: 23.04.2009; Ogledov: 2205; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (25,30 MB)

2.
ODZIVANJE UČENCEV ZADNJE TRIADE OSNOVNE ŠOLE NA SODOBNA LIKOVNA DELA OB OGLEDU RAZSTAVE ARTEAST 2000+ V UGM
Sabina Košir, 2012, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge je osredotočena predvsem na muzejsko pedagogiko in njen razvoj vse do današnjih dni. Večjo pozornost bomo namenili sodobni umetnosti in njeni predstavnosti osnovnošolski populaciji. V teoretičnem delu naloge se bomo podrobneje posvetili razvoju muzejske pedagogike in predstavili sodobne likovne prakse ter njihov vzgojno-izobraževalni pomen. Raziskali bomo cilje muzejske pedagogike ter metode in oblike dela prenesli v prakso. V empiričnem delu diplomske naloge bomo s pomočjo anketnega vprašalnika ob razstavi del iz zbirke Arteast 2000+ v UGM, izvajali likovno delavnico, kjer bodo otroci izražali svoje občutke in mnenja o določenih umetniških delih. Zanimal nas bo čustveni odziv na umetniška dela in njihove avtorje, in sicer pred pogovorom o njih in po njem. Analiza pridobljenih podatkov in njihova interpretacija prikazujeta primernost uvajanja sodobnega likovnega prakticiranja v muzeje in galerije.
Ključne besede: muzejska pedagogika, metode in oblike dela, sodobna umetnost, konceptualna umetnost, kriteriji za izbiro sodobnih umetniških del.
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 1798; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

3.
ODMEVI OTROŠKE LIKOVNE PRIMARNOSTI V MODERNIZMU IN SODOBNI UMETNOSTI
Doroteja Kelenc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želim predstaviti vpliv otroške likovne primarnosti v modernizmu in sodobni umetnosti. Za lažji prehod k jedru problematike sem prvi del posvetila pojmu modernizma, simboliki barve ter otroški risbi. Sledi primerjava del tako svetovnih kot tudi slovenskih umetnikov, tako sem obravnavala dela Paula Kleeja (Adam in mala Eva, 1921), Joana Mirója (Bikoborba, 1945), Jeana Dubuffeta (Ženska meša kavo, 1945), Gabriela Stupico (Skica za deklico pri mizi z igračami, brez signacije), Vladimirja Makuca (Bela ptica, 1986). Zadnji del posvečam slovenski sodobni umetnici Saši Bezjak (1971), ki je zavestno opustila akademskost in se obrnila k sebi. V otroško risbo, prepleteno z likovno primarnostjo in minimalnimi izrazili, pa je vpletla svojo osebno zgodbo. Diplomsko delo temelji na prepoznavanju in interpretaciji teh del kakor tudi na primerjavi z otroško izraznostjo ter primarnostjo. Dotika se vprašanj univerzalnosti likovne govorice ter uporabe minimalnih izraznih in likovnih sredstev.
Ključne besede: Modernizem, slovenska sodobna umetnost, otroška risba, likovna primarnost, otroška izraznost, Joan Miró, Paul Klee, Jean Dubuffet, Gabriel Stupica, Vladimir Makuc, Saša Bezjak
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1233; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
SODOBNE UMETNIŠKE PRAKSE IN PROJEKTNO UČNO DELO V SREDNJEŠOLSKEM KURIKULU
Sandra Fabjan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena sodobna konceptualna likovna umetnost in projektno učno delo. Sodobna konceptualna likovna umetnost je razčlenjena na posamezne sodobne likovne prakse, ki so posebej opisane in podkrepljene s konkretnimi primeri iz zgodovine. Za vsako sodobno likovno prakso sem predstavila po en tuj in en slovenski primer konceptualnega likovnega dela. Pri projektnem učnem delu sem predstavila različne tipe projektnega učnega dela ter njegovo zgradbo in potek. Izpostavila sem značilnosti in načela, ki jih moramo pri projektnem učnem delu upoštevati. Raziskala sem vlogo profesorja ter odnos med profesorjem in dijakom pri projektnem učnem delu. Za zaključek teoretičnega dela sem izpostavila tudi slabosti, na katere lahko naletimo. V empiričnem delu diplomskega dela sta podrobno predstavljeni dve raziskavi. Prva je bila izvedena med dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica, druga pa med profesorji srednjih šol, ki poučujejo umetniški predmet. Obe anketi sta sestavljeni iz dveh delov: prvi del vsebuje vprašanja o projektnem učnem delu, v drugem delu pa se raziskovalna vprašanja ukvarjajo s sodobnimi likovnimi praksami. V praktičnem delu diplomskega dela sem predstavila svoje delo z dijaki tretjega letnika Umetniške gimnazije likovne smeri Nova Gorica. Na primerih umetniških konceptualnih likovnih del sem jim predstavila sodobno konceptualno likovno umetnost in sodobne likovne prakse. Preko projektnega učnega dela je vsaka skupina ustvarila svoje likovno konceptualno delo in ga tudi interpretirala.
Ključne besede: sodobne likovne prakse, sodobna konceptualna umetnost, projektno učno delo, srednja šola, likovna pedagogika.
Objavljeno: 10.10.2014; Ogledov: 962; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

5.
MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE KOT SPODBUDA ZA RAZVIJANJE LIKOVNE APRECIACIJE
Lucija Premrl, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mednarodni grafični bienale kot spodbuda za razvijanje likovne apreciacije sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretičen del je tematsko razdeljen na več poglavij. Posvetili smo se sodobnim likovnim praksam, likovnemu vrednotenju in likovni apreciaciji. Dotaknili smo se muzejske pedagogike, ljubljanskega grafičnega bienala ter Mednarodnega grafičnega likovnega centra. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med učenci ljubljanskih osnovnih šol. Na razstavi 30. grafičnega bienala smo z njimi izvedli vodstvo s pomočjo delovnih listov, ki so temeljili predvsem na opazovanju razstavljenih umetniških del. Zanimal nas je odziv otrok na umetniška dela in kako se bo njihovo prvo mnenje razlikovalo od mnenja, ki ga bodo imeli o delu, potem ko ga bodo bolje spoznali. Rezultati kažejo na obstoj razlik med učenci glede na njihovo starost, z vidika spola pa razlik nismo zaznali.
Ključne besede: likovna apreciacija, muzejska pedagogika, grafični bienale, Mednarodni grafični likovni center, sodobna umetnost
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 743; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

6.
NAČRTOVANJE LIKOVNIH NALOG V VRTCU S POUDARKOM NA EKOLOGIJI
Niky Zver, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, z naslovom Načrtovanje likovnih nalog v vrtcu, s poudarkom na ekologiji, sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Že sam naslov nam pove, da smo se v diplomskem delu dotaknili predvsem ekološke problematike in sodobne umetnosti v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo predstavili pomen ekologije v vzgojno-izobraževalnih institucijah in likovno umetnost v predšolskem izobraževanju, kjer smo podrobneje opisali tudi vsa likovna področja, opredelili sodobno umetnost in se lotili vprašanja, koliko in na kakšen način se sodobna likovna umetnost vključuje v izobraževalni proces. Skozi empirični del diplomskega dela smo podrobneje predstavili izvedeno raziskavo v enem izmed pomurskih vrtcev, ki je temeljila na izvedbi petih načrtovanih likovnih nalog, katerih tema je temeljila na ekologiji in sodobni umetnosti. Končne rezultate in ugotovitve smo pridobili s pomočjo evalvacij dveh vzgojiteljic iz omenjenega vrtca, ki sta vseh pet izbranih nalog tudi izvedli, in s fotografijami končnih izdelkov.
Ključne besede: Ekologija, sodobna umetnost, likovna umetnost, vzgoja, izobraževanje, predšolski otrok, načrtovanje, likovne naloge, trajnostni razvoj
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 1036; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

7.
Examples of applying contemporary art practices in the visual arts curriculum in grammar schools
Jerneja Herzog, Matjaž Duh, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The experience of practitioners has confirmed that primary and secondary schools in Slovenia do not pay enough attention to contemporary art practices. Teachers do not sufficiently (or not at all) include contemporary artists in art education. Consequently, students are not informed about experiencing and receiving contemporary art. They are often unable to define it and make their own opinions about it, as they have problems understanding and reading the content and force of expression regarding contemporary artworks. The current article shows a few examples of how grammar school teachers can successfully apply contemporary art practices in the visual arts curriculum. It presents the content-related, pedagogical-and-didactic planning and the possibilities of including contemporary art practices. The works of good quality, presented in the present article, have confirmed that contemporary art can be exceptionally interesting to students themselves, provocative and, above all, different from what they are used to.
Ključne besede: sodobna umetnost, kurikulum, gimnazija, likovna umetnost, curriculum, grammar school, visual arts
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 646; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

8.
UMETNOST ZRAČNEGA ČOPIČA
Urška Hudrap, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali umetnost zračnega čopiča. Celotno diplomsko delo nam da vpogled, kako so med seboj povezani izbira podlage, barv, kompresorja, različnih zračnih čopičev ter tehnika slikanja. Poglobili smo se v sestavne dele zračnega čopiča, obrazložili njihov namen ter uporabo. Opisali in prikazali smo, kako deluje sistem zračnega čopiča ter analizirali, kako pomemben je pritisk (tlak), ki ga uporabljamo pri zračnem čopiču. Prikazali smo tudi različne tehnike slikanja z zračnim čopičem ter naredili raziskavo, kako je tehnika slikanja odvisna od izbrane podlage. Prikazali smo tudi, kako lahko tehniko zračnega čopiča kombiniramo z različnimi tehnikami slikanja, na primer s slikanjem z akrilnimi barvami.
Ključne besede: zračna umetnost, kompresor, zračni čopič, sodobna umetnost
Objavljeno: 19.01.2016; Ogledov: 767; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

9.
Samoorganizirana kulturna produkcija v Mariboru: primer Rezidenca Maistrova
Lucija Smodiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga izpostavlja samoorganizirano ne-galerijsko produkcijo v Mariboru. Ta predstavlja relevantno neinstitucionalizirano področje, ki vsaj v neki meri omogoča neodvisno delovanje umetnikov in kuratorjev. Izhodišče za raziskovanje omenjenega področja je predstavljal kuratorsko-umetniški kolektiv Rezidenca Maistrova (RM). Produkcija in načini delovanja RM so narekovali teoretski okvir diplomske naloge, ki opredeljuje nekatere ključne pojme s področja sodobne umetnosti: vloga kuratorja, odnos in bližina vloge kuratorja in umetnika ter posledično medijev razstave in instalacije, opredelitev zgodovine in značilnosti lokacijsko specifične umetnosti ter pomen razstavnega konteksta. Na konkretnih primerih ‘umetniških situacij’ RM — Art blast from the past, Avtoportretni akt, Ilustrat, Toaletni projekt in (Ne)galerijski prostor GT22 — je bil dodatno razdelan vpliv ne-galerijskega prostora na samo produkcijo. Skozi delovanje RM je bil izpostavljen status razstave, ki sega onkraj ozko osredotočene prezentacije umetniških del. Opredeljeno je bilo razmerje med umetnikom, umetniškim delom in kuratorjem ter vzporedno problematizirano vprašanje avtorstva v kontekstu sodobne umetnosti. Zaključni del zapisa nakaže kontinuiteto z mariborsko samoorganizirano produkcijo od devetdesetih let dalje ter izpostavi njeno relevantnost in neopravičjivo zapostavljenost v širšem teoretskem in umetnostnozgodovinskem kontekstu.
Ključne besede: Rezidenca Maistrova, samoorganizacija, sodobna umetnost, alternativa, galerijski in ne-galerijski prostor, prostorsko specifično kuriranje, umetnik-kurator
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (6,89 MB)

10.
USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Andreja Kuhar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 660; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici