1. Vpliv sodobne tehnologije na dnevno rutino predšolskega otroka : diplomsko deloZarja Korelc, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature pojasnili pozitivne in negativne vplive sodobne tehnologije (ST) na otrokov celostni razvoj. Opisali smo tudi priporočila uporabe ST pri predšolskih otrocih, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vrtcih in vlogo staršev pri otrokovem vstopu v digitalni svet. Empirični del temelji na namenu diplomskega dela. V raziskavi je sodelovalo 110 staršev predšolskih otrok, starih od 1 do 5 let. Anketni vprašalnik je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu nas je zanimala pogostost rabe ST v času dnevne rutine med predšolskimi otroki. V drugem delu pa smo želeli raziskati pogostost rabe ST med starši v prisotnosti otrok. S pomočjo Kullbachovega 2Ȋ testa smo raziskali povezavo med izobrazbo staršev in pogostostjo rabe ST pri predšolskih otrocih ter povezavo med starostjo otrok in pogostostjo rabe ST. Ob analizi zbranih vprašalnikov smo ugotovili, da je uporaba ST precej razširjena med predšolskimi otroki v času dnevne rutine. Najpogosteje otroci uporabljajo ST v času skupnega hranjenja, pred spanjem, kot način pomiritve ali pa je ta prisotna le v ozadju v času njihove igre.
Ključne besede: sodobna tehnologija, predšolski otroci, starši, informacijska-komunikacijska tehnologija, dnevna rutina
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
2. Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vodenju projektovMartina Mrakič, 2022, diplomsko delo Opis: Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat, imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Za uspešno celovito izvedbo tovrstnih projektov je ključna uporaba orodij, ki prikažejo celovit pregled nad vodenjem projekta. Eno takšnih orodij so informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS), ki so se v zadnjih desetletjih bistveno nadgradili in posledično postali učinkovito orodje za upravljanje kompleksnega poteka projektov. Tovrstni projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljivo orodje v rokah projektnih teamov, saj si z njihovo uporabo ne olajšamo poteka dela na projektu in njegovega vodenja, ampak imamo zagotovljen tudi celovit pregled nad napredovanjem projekta.
V diplomskem delu smo obravnavali pojme projekt, projektno vodenje in informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS). V teoretičnem delu smo tako opredelili projekt in njegove značilnosti, predstavili vrste projektov in opisali življenjski cikel ter faze projekta. Opredelili smo tudi projektni management in korake projektnega managementa. V nadaljevanju smo opredelili projektni informacijski sistem in sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot programsko opremo in okolje za vodenje projektov. V drugem delu diplomske naloge smo se usmerili v konkretna, sodobna in spletna orodja, namenjena podpori vodenju projektov. Predstavili smo tri različna spletna orodja, in sicer ClickUp, Trello in Asana, ki smo jih v nadaljevanju medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da imajo navedena spletna orodja s področja vodenja projektov sicer podobne osnovne funkcije, da pa se razlikujejo v cenah in modelih obračunavanja stroškov licenc, predvsem pa v primernosti uporabe v različnih tipih podjetij in projektov.
Ključne besede: Projekt, projektno vodenje, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, ClickUp, Trello, Asana
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 734; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. Izkušnja slovenskih študentov z izobraževanjem na daljavoBarbara Plazar, 2020, magistrsko delo Opis: Za to magistrsko delo smo proučevali izkušnjo slovenskih študentov z izobraževanjem na daljavo. V teoretičnem delu smo opredelili termin izobraževanje na daljavo in sorodne pojme, proučili razvoj izobraževanja na daljavo, opredelili njegove prednosti in pomanjkljivosti ter ga primerjali z drugimi oblikami izobraževanja. V osrednjem delu smo proučili njegove pomembne elemente, kot so učna gradiva, orodja in tehnologija za izobraževanje na daljavo, in opredelili tudi vlogo učitelja pri tem. Na koncu smo predstavili še nekaj primerov izobraževanja na daljavo v svetu in oblike, v katerih se pojavlja v Sloveniji.
V empiričnem delu smo proučili, katere metode in orodja so pri izobraževanju na daljavo uporabljali slovenski študentje, in ugotovili, da je nekaj razlik med študenti naravoslovnih in študenti družboslovnih študijskih smeri, pa tudi med študenti ljubljanske in študenti mariborske univerze. Zanimale so nas težave, ki so jih imeli študentje pri izobraževanju na daljavo, kako so zadovoljni z izobraževanjem na daljavo in kaj bi pri tem spremenili.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, študentje, posredna komunikacija, sodobna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1412; Prenosov: 447
Celotno besedilo (953,19 KB) |
4. Raba sodobnih tehnologij pri predšolskih otrocihDarja Vajngerl, 2020, magistrsko delo Opis: V času, v katerem živimo, sodobne tehnologije pripomorejo k temu, da pridobimo glavne vire informacij. Izbiramo lahko med veliko tehnologijami, ki imajo zaradi svoje priljubljenosti tako na nas kot tudi na otroke velik vpliv.
V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljena uporaba sodobnih tehnologij pri predšolskem otroku. Predstavljen je njihov vpliv na otrokov razvoj, prav tako tudi priporočila pogostosti njihove uporabe in izpostavljenosti otrok sodobnim tehnologijam. Opisana je tudi primerjava med knjigo in elektronsko knjigo. V nadaljevanju smo predstavili znanja o pozitivnih in negativnih plateh sodobnih tehnologij, o zasvojenosti z njimi in o zelo pomembni vlogi odraslih pri omenjeni tematiki.
Ker je bil cilj magistrskega dela ugotoviti povezanost prekomerne uporabe sodobnih tehnologij z govorno-jezikovnimi motnjami otrok, so opredeljeni tudi otroci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, predvsem vloga strokovnih delavcev in sodelovanje s starši pri omenjeni skupini otrok.
V empiričnem delu je bilo raziskano, pri kateri starosti in kako pogosto se otrok srečuje s sodobnimi tehnologijami, od česa je odvisna pogostost uporabe ter katere naprave otroci uporabljajo. Zanimalo nas je, kako se starši soočajo z omejevanjem uporabe sodobnih tehnologij. Prav tako smo raziskovali, v katerih primerih starši otroku pustijo, da jih uporablja. Ugotoviti smo želeli, ali se starši zavedajo negativnih dejavnikov sodobnih tehnologij ter katerih. Želeli pa smo izvedeti tudi, kje starši najpogosteje iščejo informacije o pozitivnih in negativnih plateh uporabe sodobnih tehnologij.
Ključne besede: predšolski otrok, sodobna tehnologija, govorne in jezikovne motnje
Objavljeno v DKUM: 21.07.2020; Ogledov: 1593; Prenosov: 253
Celotno besedilo (815,46 KB) |
5. Kombinirane tehnike visokega tiska-kolaž v grafikiJerneja Menzinger, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Kombinirane tehnike visokega tiska – kolaž v grafiki je razdeljeno na dva dela. V prvem delu sem skozi likovno-teoretičen vidik predstavila pojav kolaža v umetnosti, njegovo zgodovino in razvoj. Osredotočila sem se na najbolj vidne umetnike različnih umetniških gibanj 20. stoletja, ki so se na različnih likovnih področjih ukvarjali s kolažem, ga razvijali, izpopolnjevali in preko njega kritično izražali svoj pogled na umetnost, vojno, družbo in politiko.
V drugem delu magistrskega dela sem se posvetila raziskovanju kolaža na področju grafike. Kolaž v grafiki sem skušala predstaviti kot avtonomno likovno zvrst in kot eksperiment v umetniškem ustvarjanju. Najprej sem zajela širše področje grafike in navedla nekaj umetnikov, predvsem mlajše generacije, ki se v svojem grafičnem ustvarjanju ukvarjajo s kolažiranjem. Nato sem se posvetila tehnikam visokega tiska in predstavila problematiko kolaža skozi likovno praktičen vidik ob ustvarjanju lastnih del v tehnikah linoreza, kolažnega tiska, tiska s pečatniki, tiska s premično šablono ter v medsebojni kombinaciji le-teh. Pri ustvarjanju sem raziskala in uporabila različne materiale in načine obdelave matric. Zavestno sem se v celoti posluževala ročnega procesa izdelave in odtiskovanja matric, saj tak proces dela omogoča posebne možnosti artikuliranja likovne forme in svojevrstno likovno govorico. Prav tako je v drugem delu predstavljena primerjava del umetnika Lojzeta Spacala z mojimi lastnimi, pri čemer so dela razložena z vidika kolaža, likovnega problema in grafičnih tehnik. Obravnavana je tudi grafična matrica, ne le kot podlaga, s katere odtiskujemo, temveč tudi kot končni kolažni izdelek.
Ključne besede: kolaž, visoki tisk, kolažni tisk, tradicionalni postopki, sodobna tehnologija, matrica, kombinirane tehnike, eksperimentalnost v grafiki.
Objavljeno v DKUM: 03.04.2017; Ogledov: 2695; Prenosov: 415
Celotno besedilo (5,53 MB) |
6. Meritve in analiza navpičnega skoka ter njegova uporaba pri pouku fizike v osnovni šoliDamjan Gašparič, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo izvedli meritve sil na stopalo skakalca pri navpičnem skoku z za te namene izdelano tehtnico z računalniškim merilno - krmilnim vmesnikom Vernier. Skoke so izvajali učenci OŠ Janka Kersnika Brdo od 6. do 9. razreda, pri čemer so bili skoki izvedeni na različne načine: iz stoječega položaja in iz polčepa, enkrat brez uporabe rok, drugič pa z njihovo pomočjo. Pri skokih je sodelovalo 20 fantov in prav toliko deklet. Skoki so bili analizirani s programsko opremo Logger Lite Pro 3 Demo ter Logger Lite 1.4.
V uvodnem delu smo opisali delovanje človeškega telesa, kosti, mišic in sklepov, ter pojasnili, od kod dobijo mišice energijo za opravljanje dela. Pregledali smo vzroke, ki vplivajo na telesne dejavnosti, vpliv utrujenosti in kondicijske pripravljenosti na višino skokov. Mnogo raziskovalcev se je v preteklosti ukvarjalo z raziskavami navpičnih skokov, saj je to eden od glavnih, ali pa vsaj zelo pomemben del velikega števila športnih panog. Raziskave so pokazale, kolikšen vpliv imajo na višino skokov zamah rok, globina počepa pred odrivom, spol, treniranost in podobni dejavniki.
V empiričnem delu smo predstavili merilno tehniko Vernier in računalniške programe, s katerimi smo lahko pregledovali in grafično prikazali rezultate meritev. Podali smo načine, s katerimi se določi višina skokov, opravljeno delo in moč. Nato smo predstavili vse merilne podatke, za vsako verzijo skokov posebej in ločeno po spolu. Primerjali smo povprečne vrednosti rezultatov meritev, kot so teža skakalcev, sile reakcije podlage, čas odriva in čas skakalca v zraku. Nekatere količine pa smo izračunali iz dobljenih podatkov in jih prav tako med seboj primerjali. Zanimale so nas povprečne vrednosti, odstopanja in korelacije, to je vpliv različnih količin na višino skokov.
Ugotovili smo, da so zbrani poskusi primerni za obravnavo v osnovi šoli in tudi v kasnejšem izobraževanju. S tem lahko zajamemo poglavja o enakomerno pospešenem gibanju, o delu in energiji, računamo lahko moč in pospešek delovanja mišic. Z učenci najprej izvedemo meritve s pomočjo sodobnih merilnih pripomočkov, jih nato prikažemo na zaslonu računalnika in se o njih pogovorimo, nato odčitamo podatke in se lotimo izračunov. S sodobno tehnologijo, udejstvovanjem učencev in določenimi poenostavitvami olajšamo učencem pot do rezultatov, kar jim omogoča globlje fizikalno razumevanje navpičnega skoka in jim s tem daje motivacijo za nadaljnje raziskovalno delo.
Motiv za raziskavo sem dobil na mednarodni konferenci Sirikt leta 2013, kjer sem poslušal izjemno zanimivo predavanje: »Uporaba merilnika sile pri analizi skoka pri fiziki« srednješolskega profesorja Sabastjana Zamude z gimnazije Bežigrad v Ljubljani. Predavanje me je tako močno pritegnilo, da sem se odločil podobne meritve izvesti in analizirati na šoli, kjer poučujem, ter raziskati navpični skok kot enega izmed osnovnih elementov za obravnavo medpredmetne povezave športa s fiziko biomehanike.
Ključne besede: pouk fizike v osnovni šoli, biomehanika, navpični skok, sodobna učna tehnologija
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2250; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. VPLIV RABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE NA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA IZBRANE OSNOVNE ŠOLEKatarina Kikec, 2015, magistrsko delo Opis: Življenje v dobi napredne tehnologije od vsakega posameznika zahteva neprestano spremljanje in prilagajanje družbenim spremembah ter silnicam razvoja sodobne informacijsko-komunikacije tehnologije. Tako kot se spreminja družba, se spreminja tudi sistem izobraževanja in poučevanja, kjer so spremembe, ki jih je prinesla IKT v izobraževanje, povzročile zasuk v pojmovanju poučevanjske paradigme v učenjsko paradigmo, saj postaja pouk vedno manj usmerjen v učitelja in snov ter se vse bolj usmerja v učenca. Učitelji so tako z rabo IKT pri pouku dobili nove možnosti za delo in poučevanje v razredu, za kar morajo biti tudi ustrezno usposobljeni. Smiselnost rabe IKT pri poučevanju pozitivno vpliva na učence, kar ugotavljamo s povečano motivacijo za delo in sodelovanje, predvsem zaradi zanimivosti učne snovi, čeprav imajo učenci raje razlago učne snovi še vedno na klasični, tj. frontalni način, brez rabe IKT. Vprašanje, ki se nam poraja, je, kakšen bo trend razvoja rabe IKT v izobraževanju v prihodnje in ali bo pretirana digitalizacija v šolstvu pozitivno vplivala na učenje prihodnjih generacij.
Ključne besede: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk slovenščine, učitelj, učenci, digitalizacija.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2015; Ogledov: 1781; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,12 MB) |
8. |
9. Sodobne tehnologije in varnost cestnega prometaAndrej Božič, 2013, diplomsko delo Opis: V današnjem času si življenja brez avtomobilov skoraj ne moremo več predstavljati. Avtomobili so postali del našega vsakdanjika, saj v njih prebijemo vedno več časa. To pa pomeni da se v cestnem prometu vsakodnevno srečujemo s situacijami, ki nas lahko privedejo do prometnih nesreč. Velikokrat so nesreče posledica človekovega ravnanja in napak, vendar pa je konfliktov ki nas privedejo do takšnih situacij več, in nikakor niso vezani samo na voznike. Napake in konflikte v prometu pa vsaj deloma omiljuje sodobna tehnologija, ki nam predvsem v zadnjih letih omogoča varnejšo vožnjo in pomaga preprečevati situacije, ki nas lahko privedejo do prometnih nesreč. Natančneje gre za inteligentne sisteme v vozilih, ki s svojim delovanjem v prvi vrsti pomagajo pri preprečevanju nesreč, če pa se nesreče ne da preprečiti, blažijo njene posledice, in s tem zmanjšujejo število žrtev v cestnem prometu. Razvoj inteligentnih sistemov poteka zelo hitro, sorazmerno z razvojem avtomobilov, vedno strožja pa je tudi zakonodaja, ki predpisuje opremljenost novih avtomobilov na področju varnosti. Vse to za zmanjšanje števila prometnih nesreč in žrtev v prometu. Ali sta sodobna tehnologija in strožja zakonodaja res učinkoviti, bomo ugotovili v primerjavi stanja varnosti v cestnem prometu med Slovenijo in Hrvaško, ki imata zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji različne varnostne standarde v cestnem prometu.
Ključne besede: avtomobili, cestni promet, sodobna tehnologija, IVS, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 18.12.2013; Ogledov: 2252; Prenosov: 311
Celotno besedilo (2,13 MB) |
10. UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE V OSNOVNIH ŠOLAH OBČINE ŠENTJURJože Arbajter, 2013, diplomsko delo Opis: Družba prihodnosti je informacijska družba, družba znanja. Z uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije se spreminja narava učno vzgojnega procesa. Učitelji so dobili v roke orodje, s katerim lahko učijo drugače, bolj kvalitetno in pokažejo učencem stvari, ki jih prej ni bilo mogoče pokazati. Pojavlja se vprašanje, ali so učitelji dovolj usposobljeni za vključevanje sodobne IKT v pouk. Še pomembnejše je vprašanje, ali nova tehnologija omogoča lažje delo ali je učiteljem le v breme.
V diplomskem delu je v empiričnem delu prikazana uporaba IKT-ja pri pouku slovenščine v osnovnih šolah občine Šentjur. Anketirani uporabljajo sodobno IKT in jo vključujejo v pouk slovenščine, kar potrjuje dejstvo, da vsi anketirani uporabljajo pri pouku slovenščine računalnik in ostalo tehnologijo vsaj enkrat do dvakrat tedensko. Kljub razlikam v delovni dobi in starosti učitelji slovenščine v osnovnih šolah v občini Šentjur v večini menijo, da so dovolj osveščeni za vključevanje IKT-ja v učni proces. Poleg tega se udeležujejo izobraževanj s področja IKT-ja. Vendar so vsi enotni, da nobena, tudi najsodobnejša tehnologija, ne more zamenjati učitelja in njegove vloge, ki jo ima pri vzgoji in izobraževanju.
Ključne besede: pouk slovenščine, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), e-šolstvo, informatizacija šolstva, e-asistent
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1995; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,43 MB) |
